Vlada Republike Slovenije je na 22. redni seji, ki je potekala 6. 9. 2013, sprejela stališče RS k zadevi Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju elektronskih računov pri javnih naročilih. Vlada je preučila Predlog Direktive Evropskega parlamenta in sveta o izdajanju elektronskih računov pri javnih naročilih in na direktivo nima pripomb.

S predlogom direktive Evropskega parlamenta in sveta o izdajanju elektronskih računov pri javnih naročilih je predvidena uvedba evropskega standarda za e-račune, da bi se izboljšala interoperabilnost različnih (večinoma nacionalnih) sistemov e-izdajanja računov. S predlogom direktive se odpravlja tudi pomanjkanje pravne varnosti in nepotrebna zapletenost. S tem se omogoča znižanje stroškov poslovanja gospodarskih subjektov z javnimi naročniki, ki morajo trenutno v primeru izdajanja elektronskih računov v različnih državah članicah oziroma pri različnih javnih naročnikih uporabljati različne standarde za elektronske račune.

Namen predloga direktive je razširiti uporabo e-izdajanja računov v Evropi, ki je še vedno nizka in trenutno zajema le 4–15 % vseh izmenjanih računov. Predlog direktive je eden izmed prvih korakov prehoda na popolnoma elektronsko javno naročanje. V skladu z vizijo Komisije za digitalizacijo javnega naročanja naj bi namreč z namenom večje učinkovitosti in zmanjševanja administrativnih ovir tako v fazi izbire dobaviteljev in izvajalcev kot v fazi izvajanja javnega naročila čim prej prešli na elektronski način poslovanja. Po uvedbi obveznih e-računov pri javnem naročanju, za katero Komisija meni, da je prednostna naloga, bodo sledili ukrepi na področju standardizacije tehnologij, ki se uporabljajo pri javnem naročanju ter zasnova nacionalnih strategij za prehod na popolnoma elektronsko javno naročanje, in sicer od identifikacije potreb do plačila računa. Ker javna naročila, ki jih urejajo direktive o javnih naročilih, obsegajo okoli 3,7 % BDP EU, bi javni sektor s prehodom na prejem elektronskih računov postal „vodilni trg“ na tem področju in pospešil širšo uporabo elektronskih računov tudi v gospodarstvu.

V primeru sprejetja predloga direktive se sprejmejo zakoni, predpisi in upravni akti, potrebni za uskladitev s to direktivo, najpozneje 48 mesecev po začetku veljavnosti, v kolikor zahteve predloga direktive še niso urejene v pravnem redu države članice. Republika Slovenija ima vsebino predloga direktive že urejeno v sedanjem pravnem redu oziroma jo bo imela pred implementacijo predloga direktive z spremembo in dopolnitvijo Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike. Predmet predloga direktive ne posega v veljavno nacionalno ureditev javnega naročanja, saj se s predlogom direktive zagotavlja uvedba prejemanja elektronskih računov s strani javnih naročnikov. V skladu z navedenim zakonodaje, ki ureja javno naročanje, zaradi sprejetja predloga direktive, ne bo treba spreminjati. Evropska komisija ima nalogo pregledati učinke te direktive na notranjem trgu in uvajanje sprejemanja elektronskih računov pri javnem naročanju ter o tem najpozneje do 30. junija 2023 poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. V kolikor ugotovi potrebo, lahko poročilu priloži zakonodajni predlog.

Vir: MF