Vlada Republike Slovenije je na 22. redni seji, ki je potekala 6. 9. 2013, podprla predlog uredbe in prizadevanja za vzpostavitev nove oblike naložbenega instrumenta, evropski dolgoročni investicijski skladi (EDIS), katerega cilj je izboljšanje čezmejnega trženja EDIS tako malim kot profesionalnim vlagateljem po vsej Uniji; omogočanje usklajenega postopka izdajanja dovoljenj dolgoročnim investicijskim skladom; določanje dovoljenih naložbenih politik, ki jim morajo slediti dolgoročni investicijski skladi; preprečevanje navzkrižja interesov; vzpostavljanje strogih zahtev po preglednosti in posebnih pogojev trženja.

Obsežne in dolgoročne kapitalske obveznosti, ki so potrebne za upravljanje učinkovitih investicijskih skladov za dolgoročna sredstva, ovira razdrobljenost predpisov v državah članicah. Kjer na nacionalni ravni obstajajo skladi in pobude, pa ti niso skladni s primerljivimi pobudami v drugih državah članicah. To preprečuje, da bi se kapital in strokovno znanje o naložbah obsežneje združevala, kar sicer ustvarja ekonomije obsega za sklade in zato koristi vlagateljem. Večina držav članic nima modelov skladov ali enakovrednih pobud, ki bi se nanašale na razrede dolgoročnih sredstev. Ker čezmejnega naložbenega instrumenta ni, so vlagatelji na teh trgih izključeni iz vlaganja v razrede dolgoročnih sredstev.

Namen Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (v nadaljevanju: Predlog uredbe) je prispevati k povečanju količine razpoložljivega kapitala za dolgoročne naložbe v gospodarstvo prihodnosti Evropske unije, da bo mogoče financirati prehod na pametno, trajnostno in vključujočo rast. To bo doseženo tako, da bo vzpostavljena nova oblika naložbenega instrumenta, to so evropski dolgoročni investicijski skladi (v nadaljevanju: EDIS). Po opredelitvi so EDIS evropski alternativni investicijski skladi, ki jih upravljajo upravitelji evropskih alternativnih investicijskih skladov, pooblaščenih v skladu z Direktivo o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (v nadaljevanju: Direktiva UAIS). Z EDIS se vlagateljem omogoči dolgoročne in stabilne donose preko dolgoročnega financiranja različnih infrastrukturnih projektov ali podjetij, ki ne kotirajo na borzi, ki izdajajo lastniške ali dolžniške instrumente, za katere kupec ni zlahka določljiv.

Trenutno na evropskih trgih investicijskih skladov prevladujejo skladi, ki delujejo v okviru Direktive o KNPVP (Undertakings in Collective Investments in Transferable Securities – kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje), prvič uvedene leta 1985, ki vsebuje niz pravil za produkte, ki jih uporabljajo investicijski skladi, ki so na voljo malim vlagateljem, vendar se osredotoča na prenosljive vrednostne papirje, da zagotovi zadostno likvidnost, ki mora biti na voljo v podporo odkupom na zahtevo. Namen vzpostavitve EDIS je usmerjenost na širok nabor razredov dolgoročnih sredstev in vzpostavitev investicijskega sklada, ki bi ga bilo mogoče prodati tudi malim vlagateljem.

Cilji predloga zakonodajnega akta so: izboljšati čezmejno trženje EDIS tako malim kot profesionalnim vlagateljem po vsej Uniji; omogočiti usklajen postopek izdajanja dovoljenj dolgoročnim investicijskim skladom; določiti dovoljene naložbene politike, ki jim morajo slediti dolgoročni investicijski skladi; preprečevati navzkrižja interesov in vzpostaviti stroge zahteve po preglednosti in posebnih pogojev trženja.

EDIS bi lahko vlagal v vse vrste sredstev, s katerimi se ne trguje na organiziranih trgih. Ta sredstva so nelikvidna, zato je pri njihovem nakupu potreben sklad za dolgoročne obveznosti. Uvedba EDIS je namenjena vzpostavitvi dolgoročnega naložbenega instrumenta, ki bo odprt tako za profesionalne kot za male vlagatelje. V skladu z nelikvidnimi lastnostmi razredov dolgoročnih sredstev pravice za odkup pred iztekom življenjske dobe sklada ne bodo na voljo. Značilnosti EDIS bodo takšne, da bodo dostop do EDIS dovoljevale najširšemu krogu vlagateljev. Tako bo potencialni sklad kapitala, ki je na voljo za takšne naložbe, kar največji. EDIS bodo morali izpolnjevati pravila za produkte, ki bodo zasnovana tako, da bodo omogočala zadostno diverzifikacijo, obravnavala potencialna nasprotja interesov, povečevala preglednost glede stroškov in omejevala uporabo izvedenih finančnih instrumentov in finančnih vzvodov. Te značilnosti so vzpostavljene za zaščito malih vlagateljev. Ker pravice do odkupa med življenjsko dobo sklada ne bodo na voljo, bo lahko več kapitala sklada vloženega v sredstva, ki so nelikvidna. Tovrstna odsotnost pravice do odkupa malim in profesionalnim vlagateljem tudi zelo jasno kaže, da je narava obveznosti dolgoročna.

Predlog uredbe kot instrument za uvedbo enotnih zahtev med drugim obravnava obseg primernih sredstev, sestavo portfelja, pravila o diverzifikaciji, politiko odkupa in pravila glede izdaje dovoljenj za sklade, ki nameravajo sodelovati pri dolgoročnih naložbah. Cilj teh pravil za produkte je zagotoviti, da bodo EDIS delovali učinkoviteje. Opravljanje dejavnosti upravitelja EDIS določa Direktiva UAIS. Dejavnosti upraviteljev bodo še naprej morale izpolnjevati pravila Direktive UAIS, dolgoročne naložbene produkte pa poleg pravil Direktive UAIS ureja predlagana uredba.

Predlog uredbe bo ustvaril zakonodajni okvir za EDIS, z namenom zagotoviti, da bodo takšni skladi na področju celotne EU izpolnjevali dosledna pravila in da jih bodo po tem prepoznavali vlagatelji po vsej EU. Uredba bo po sprejemu in objavi v Uradnem listu Evropske unije zavezujoča v celoti in se bo neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Vir: MF