V. KAKO PA BO ODSLEJ PO NOVEM ZDR?

Kako obravnavati delavce, ki jim je bila priznana odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja zaradi stečaja, vendar pa so bili zato, ker je stečajni upravitelj nadaljeval s proizvodnjo v stečaju, razporejeni za določen čas na ista delovna mesta, po prodaji podjetja v stečajnem postopku novemu lastniku pa se jim je delovno razmerje nadaljevalo spet na istem delovnem mestu za nedoločen čas?

Ali so takšni delavci do izplačila odpravnine enako upravičeni, kdaj oz. kdo ima možnost takšno izplačilo izpodbijati, da ne bi prišlo do njihovega privilegiranega položaja v odnosu do tistih delavcev, ki so dejansko obstali na Zavodu za zaposlovanje?

Po 106. členu zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji z začetkom stečajnega postopka preneha delovno razmerje vsem delavcem. Gre za prenehanje "ipso iure", s samim začetkom stečajnega postopka, brez odpovednega roka. Na podlagi tega naslova pridobijo delavci tudi pravico do odpravnine.

Navedeni zakon pa omogoča vnovično zaposlovanje v času stečajnega postopka zaradi oprave nujnih nalog v času stečaja. Stečajni upravitelj lahko v ta namen s soglasjem predsednika stečajnega senata na novo zaposli potrebno število delavcev (gre torej za prenehanje delovnega razmerja in ponovno zaposlitev, ter ne za razporeditev) in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pri tem lahko stečajni upravitelj sklene delovno razmerje s komerkoli in ni vezan na dolžnost izbire med bivšimi delavci dolžnika. Pod določenimi pogoji se lahko tudi nadaljuje proizvodnja, stečajni upravitelj pa tudi v tem primeru na novo sklene delovna razmerja s potrebnim številom delavcev.

Iz navedenega izhaja, da z začetkom stečajnega postopka preneha delovno razmerje vsem delavcem, nato pa se lahko z nekaterimi od njimi na novo sklene delovno razmerje. Očitno je, da v teh primerih potreba po njihovem delu še vedno obstaja oz. sploh ni prenehala, zato je takšna zakonska ureditev neustrezna. Sam stečaj namreč še ne pomeni nujno tudi prenehanja dejavnosti in s tem prenehanja potrebe po delu vseh delavcev. Tako je npr. predvidena možnost prodaje dolžnika kot pravne osebe, pri čemer pravna oseba, nad katero je bil uveden stečajni postopek, ne preneha, vendar zakon tudi v tem primeru izrecno določa, da odločbe o prenehanju delovnega razmerja delavcev ostanejo v veljavi. Prenehanje delovnega razmerja pa ostane v veljavi tudi v primeru, ko v stečajnem postopku pride do potrjene prisilne poravnave in se stečajni postopek ustavi. Za ta primer je sicer določeno, da vse pravne posledice začetka stečajnega postopka prenehajo, vendar pa odločbe o prenehanju delovnega razmerja dolžnikovih delavcev ostanejo v veljavi.

Ugotovimo lahko, da v vseh primerih, ko ne pride do prenehanja potreb po delu delavcev, prenehanje delovnih razmerij delavcev samo po sebi ni upravičeno. Takšna veljavna ureditev odpira vrsto vprašanj in nelogičnih situacij. Eno od njih je nedvomno tudi vprašanje pravice do odpravnine v primerih, ko delavec nadaljuje z delom. Vendar pa ob sedaj veljavni ureditvi ni mogoče zanikati pravice do odpravnine vsem delavcem, ki jim je prenehalo delovno razmerje v stečaju, saj vsem delavcem preneha delovno razmerje že po samem zakonu.

Nedvomno mora imeti tudi stečajni upravitelj v stečajnem postopku možnost odpovedati pogodbe o zaposlitvi, vendar le, če za to obstajajo utemeljeni, resni razlogi - npr. prenehanje dejavnosti, obrata, kar ima za posledico prenehanje delovnih mest in s tem prenehanje potreb po delu delavcev.

Takšno usmeritev pa zasleduje s svojimi določbami tudi novi Zakon o delovnih razmerjih, ki je stopil v veljavo s 1. 1. 2003.

V tem zakonu je vprašanje prenehanja pogodb o zaposlitvi v stečajnem postopku ustrezneje rešeno, saj določba 103. člena daje stečajnemu upravitelju možnost (in ne obvezo), da s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi tistim zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka postalo nepotrebno.

Odpravnine delavcem v stečaju I.del