Vlada RS je na 22. redni seji, ki je potekala 6. 9. 2013, sprejela odgovor poslanki Jasmini Opec, ki je na vlado naslovila poslansko vprašanje v katerem postavlja več posameznih vprašanj, ki se nanašajo na kakovost in popolnost nepremičninskih evidenc ter vprašanj v zvezi s stanjem na področju nedovoljenih gradenj.

Poslanka v poslanskem vprašanju navaja, da se je skozi javno razpravo o novem Zakonu o davku na nepremičnine ugotovilo, da je v nepremičninskih evidencah Geodetske uprave RS (v nadaljnjem besedilu: GURS), ki bodo podlaga za izračun nepremičninskega davka, izjemno število napačnih podatkov, veliko nepremičnin v evidencah sploh ni zavedenih, podatki o uporabni površini stanovanj se pogosto ne ujemajo z dejanskim stanjem ipd. Na podlagi tega se poslanki ponuja sklep, da imamo opravka s stanjem, ki v primeru uvedbe davka na nepremičnine ustvarja možnost nepravične obdavčitve, zato je nujno, da država uredi nepremičninske evidence in s tem zagotovi enakopravno in zakonito obravnavo vseh državljanov in njihovih nepremičnin.

Vlada RS je vprašanja proučila, in med drugim, odgovorila naslednje:

Država je v dveh odmevnih akcijah dvakrat pozvala vse lastnike nepremičnin, da sporočijo podatke o vseh svojih nepremičninah in da posredujejo podatke o dejanskem stanju nepremičnin. Podatki vodeni v registru nepremičnin, vključno s podatki o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin, so dovolj popolni in pravilni, da zagotavljajo pravične osnove za določitev davka na nepremičnine. Posamezne nepravilne ali nepopolne podatke pa lahko lastniki nepremičnin enostavno in hitro spremenijo tako, da izkazujejo dejansko stanje v naravi.

V zvezi s črnimi gradnjami vlada pojasnjuje, da praviloma davčni sistem sloni na načelih enakopravne obravnave in upoštevanja dejanskega stanja. Tako se v okviru priprave novega sistema davka na nepremičnine te ne ločujejo glede na status legalnosti ampak se predlaga, da se odmera določi za vse nepremičnine, evidentirane v registru nepremičnin ter za nepremičnine, ki izpolnjujejo pogoje, da bi se morale evidentirati v registru nepremičnin. Davek na nepremičnine bi se torej odmeril za vse stavbe, ne glede na legalnost gradnje, kar pomeni, da bodo lastniki nedovoljenih gradenj glede plačevanja dajatev v povsem enakem položaju kot lastniki nepremičnin, ki so pri gradnji postopali po veljavnih zakonih. Poleg davka na nepremičnine vlada v okviru priprave ukrepov za reševanje problematike nelegalnih gradenj pripravlja tudi ukrep uveljavitve posebne dajatve na evidentirane nelegalne gradnje, kot dodatni ukrep pa se pripravljajo tudi spremembe Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila v smeri povišanja nadomestila in zaostritve meril.

Podatkov o številu in vrednosti vseh nedovoljenih gradenj (t.i. »črnih gradenj«) v Republiki Sloveniji ni mogoče podati oziroma je trenutno mogoče ugotoviti le število nedovoljenih gradenj v inšpekcijskih postopkih. Obstoj nedovoljene gradnje se namreč dokazuje v postopkih, ki jih po uradni dolžnosti vodi gradbena inšpekcija in je vezano na ugotavljanje, ali so izpolnjeni zakonsko določeni kriteriji za nedovoljeno gradnjo. Po nekaterih ocenah naj bi bilo dejansko število nelegalnih gradenj okoli 3 krat toliko, kot je danes ugotovljenih nedovoljenih gradenj v okviru inšpekcijskih postopkov (torej okoli 24.000), precej več pa naj bi bilo neskladnih gradenj (po nekaterih ocenah 90 % vseh obstoječih objektov). Poseben problem so nedovoljene gradnje na podeželju, kjer se ocenjuje, da je ocenjeni večkratnik nelegalnih in neskladnih gradenj še večji.

Za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora je bilo na dan 31.12.2012 v Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor zaposlenih 70 gradbenih inšpektorjev. Med njimi ni nikogar, ki v zadnjem letu ne bi izdal odločbe oziroma plačilnega naloga.

Iz evidence rešenih prekrškovnih zadev IRSPEP je razvidno, da v zadnjem tromesečju (od maja 2013 dalje) noben prekrškovni postopek gradbene inšpekcije ni bil zaključen zaradi zastaranja. Podatkov o številu zastaranih prekrškovnih postopkov gradbene inšpekcije v zadnjih petih letih pa vlada ne more posredovati, saj gradbena inšpekcija o tovrstnih podatkih ne vodi evidence. V splošnem pa se večina prekrškovnih postopkov zaključi zaradi plačila globe s strani kršitelja.

Z načrtovanimi dopolnitvami in povezavami vseh obstoječih evidenc za reševanje problematike nedovoljenih gradenj v Republiki Sloveniji bodo lažje dostopni tudi podatki o prekrškovnih postopkih, ki jih vodi gradbena inšpekcija in njihovem morebitnem zastaranju.

Vir: MiZP