Dolžnik v postopku poenostavljene prisilne poravnave

Postopek poenostavljene prisilne poravnave je dovoljeno voditi:

1. nad gospodarsko družbo, ki se po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe, in

2. nad podjetnikom, ki ustreza merilom iz prve in druge alineje drugega odstavka 55. člena ZGD-1.

Procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave

Poleg procesnih ovir iz 1. točke prvega odstavka in drugega odstavka 140. člena tega zakona, predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo ni dovoljen, če je vložen pred potekom roka iz sedmega odstavka 221.f člena tega zakona.

Odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave

Predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave je treba poleg listin iz 1., 3. in 5. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona priložiti izjavo dolžnika, da poročilo iz 1. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje. Izjava mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Če predlagatelj v roku iz prvega odstavka 147. člena tega zakona predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne dopolni tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi, sodišče v osmih dneh po poteku tega roka zavrže predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek.

Sodišče hkrati z objavo sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave objavi tudi predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave z vsemi prilogami.

Večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave

O poenostavljeni prisilni poravnavi ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona.

Osnova za izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave je vsota zneskov vseh navadnih terjatev upnikov, navedenih v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona.

Poenostavljena prisilna poravnava je sprejeta:

1. če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev je najmanj 6/10 zneska osnove iz drugega odstavka tega člena, in

2. če za njeno sprejetje glasuje več kot polovica vseh upnikov, katerih terjatve so navedene v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona.

Upnik za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasuje tako, da z dolžnikom sklene pogodbo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Kadar je upnik Republika Slovenija, sklene pogodbo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave v njenem imenu Državno pravobranilstvo Republike Slovenije.

Pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa in mora vsebovati:

1. podatke o upniku in njegovi terjatvi,

2. vsebino poenostavljene prisilne poravnave, ki jo je dolžnik priložil predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave,

3. izjavo upnika, da soglaša, da se njegova terjatev zmanjša oziroma odloži njena dospelost v skladu z vsebino poenostavljene prisilne poravnave, in

4. izjavo dolžnika, da soglaša, da je notarski zapis izvršilni naslov za izterjavo njegove obveznosti do upnika v skladu z vsebino poenostavljene prisilne poravnave.

Pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave učinkuje pod odložnim pogojem, da bo poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena.

Zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave

Predlagatelj mora v štirih mesecih od objave oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave vložiti zahtevo za potrditev prisilne poravnave.

Zahtevi za potrditev poenostavljene prisilne poravnave mora priložiti odpravke notarskih zapisov pogodb o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, na podlagi katerih je dosežena večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave iz tretjega odstavka 221.e člena tega zakona.

Če zahtevi za potrditev prisilne poravnave niso priložene listine iz drugega odstavka tega člena, sodišče predlagatelju naloži, da v osmih dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi predloži ustrezne listine.

Sklep o dopolnitvi mora sodišče izdati v osmih dneh po vložitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave.

Roka za dopolnitev nepopolne zahteve iz tretjega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.

Sodišče zavrne predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo:

1. če predlagatelj v roku iz prvega odstavka tega člena ne vloži zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave ali

2. če predlagatelj v roku iz tretjega odstavka tega člena ne dopolni nepopolne zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave.

Dolžnik dve leti po izdaji sklepa iz šestega odstavka tega člena ne more vložiti novega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.

Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave

Sodišče izda sklep, s katerim potrdi poenostavljeno prisilno poravnavo:

1. če je bila zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave vložena v roku iz prvega odstavka 221.f člena tega zakona in

2. če je dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.

Vir: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (uradno prečiščeno besedilo) (ZFPPIPP-UPB7), Oddelek 4.7: Postopek poenostavljene prisilne poravnave, Uradni list RS, št. 63/2013 z dne 26. 7. 2013