Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 7.8.2013 11:44:50

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1H - avgust 2013

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1H - avgust 2013

Besedilo predloga

K 1. členu:

V prvem odstavku 10.a člena so določene tri omejitve, zaradi katerih določene osebe ne morejo biti podjetniki, ustanovitelji družbe ali pridobiti statusa družbenika.

Pri prvi se preveri, ali je bil predlagatelj pravnomočno obsojen na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Omejitev se nanaša samo na kazniva dejanja, ki so jih obravnavala sodišča v RS in v zvezi z njimi izdala obsodilne sodne odločbe.

Pri drugi omejitvi se preveri, ali je predlagatelj vpisa na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov, ki jih v skladu z 20. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12 in 94/12, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) mesečno na svojih spletnih straneh objavita Generalni davčni urad in Generalni carinski urad. Prvi odstavek 20. člena ZDavP-2 določa, da navedena organa javno objavita podatke o zavezancih za davek, ki ne predlagajo obračunov davčnega odtegljaja v rokih, določenih ZDavP-2 (seznam nepredlagateljev obračunov), in o zavezancih za davek, ki imajo zapadle neplačane davčne obveznosti (seznam neplačnikov).

Tretja omejitev ustanavljanja oziroma pridobitve statusa družbenika se nanaša na fizične in pravne osebe, ki so posredno ali neposredno imetniki lastniških deležev, ki predstavljajo več kot 25 % v osnovnem kapitalu posamezne družbe, ki je uvrščena na seznam nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov. V skladu z določili ZdavP-2 podatke o dejanskih lastnikih davčnemu organu zagotavlja AJPES. Za namen priprave seznama davčni organ posreduje seznam davčnih neplačnikov AJPES, ki na podlagi podatkov, ki se vodijo v Poslovnem registru Slovenije, in podatkov, ki se vodijo v Centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, pripravi podatke o fizičnih osebah, ki so posredno ali neposredno imetniki deležev ali delnic.

Ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov, v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil.

Dejstva iz 1. točke namreč preverjajo registrska sodišča po uradni dolžnosti ob predlogu za vpis ustanovitve družbe v sodni register oziroma AJPES, ki je v skladu s 74. členom ZGD-1 registrski organ za podjetnike. Za namen preverjanja dejstev imajo registrski organi neposredni dostop do kazenske evidence.

Preverjanje omejitev iz 2 in 3. točke 10.a člena se na drugi strani izvaja na spletnem portalu e-VEM pred samo oddajo vloge za vpis v sodni register ali Poslovni register Slovenije. Preverjanje poteka avtomatsko z neposredno elektronsko izmenjavo podatkov med Poslovnim registrom Slovenije, Davčno upravo Republike Slovenije in sistemom e-VEM . V primeru, da so podani razlogi za omejitev iz 2. in 3. točke prvega odstavka, sistem e-VEM onemogoči oddajo vloge za vpis v sodni register ali Poslovni register Slovenije. Pri tem zaradi potreb preverjanja podatkov iz 2. in 3. točke ne velja omejitev dostopa do podatkov o družbenikih (ustanoviteljih) ki je določena z Zakonom o sodnem registru.

Seznam, ki bo s pomočjo spletne aplikacije predstavljal ažuren pregled nad neizpolnjenimi davčnimi obveznostmi, bo predstavljal dokazno sredstvo, na podlagi katerega bo lahko registrski organ predlog vpisa zavrnil.

Registrski organ lahko v nadaljevanju postopka v skladu določili zakona, ki ureja sodni register in zakona, ki ureja splošni upravni postopek, pred dokončno odločitvijo, s katero dovoli oziroma zavrne vpis, predlagatelja pozove, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, oziroma o resničnosti podatkov iz uradnih evidenc, s pomočjo katerih lahko razjasni dejansko stanje.

Omejitev ustanavljanja in pridobivanja statusa družbenika bo po novi ureditvi trajala pet let od pravnomočne sodbe oziroma njenega izbrisa iz kazenske evidence. Omejitev po 2. in 3. točki prvega odstavka bo po novi ureditvi velja do plačila zapadlih davčnih obveznosti iz prejšnjih poslovanj.

K 2. členu:

Predlog novele črta določbo, ki nalaga sodišču, da posameznikom, ki so bili člani poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, odvzame pooblastila oziroma opravičenje za vodenje poslov oziroma jih odpokliče z mesta člana organa nadzora v vseh drugih družbah, kjer opravljajo to funkcijo (prvi odstavek 10. b člena). Ker je podobna materija uzakonjena že v Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11, 47/11, 87/11-ZPUOOD, 23/12 Odl.US: U-I-185/10-18, Up-1409/10-20, 48/12 Odl.US: U-I-285/10-13 in 47/13) in sicer v 150. do 151.a členu, ki zasleduje podobne cilje, to je preprečitev nadaljnjega poslovanja oziroma upravljanja s kapitalskimi naložbami in njihovega nadzorovanja s strani članov poslovodnih organov oziroma nadzornih organov.

Kar zadeva samega izvajanja določbe se kot problematična izpostavlja nedoločenost procesnih pravil postopka. Odprto je tudi vprašanje, kdo naj bi zastopal javni interes z vidika pritožbenega postopka, glede na to, da se bodo postopki vodili po uradni dolžnosti proti nasprotnemu udeležencu.

Vlada RS je v zahtevi za oceno ustavnosti dodatno izpostavila tudi nedorečenost izvajanja prepovedi biti ustanovitelj ali družbenik v primeru delniške družbe v praksi.

K 3. členu:

Zaradi črtanja določb 10.b člena, ki je sodišču nalagala, da posameznikom, ki so bili člani poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, odvzame pooblastila oziroma opravičenje za vodenje poslov oziroma jih odpokliče z mesta člana organa nadzora v vseh drugih družbah, kjer opravljajo to funkcijo (prvi in drugi odstavek 10. b člena), je potrebno črtati dvanajsto alinejo 50. člena v delu, ki določa, da sodišče v teh primerih odloča v nepravdnem postopku.

K 4. členu:

S predlagano spremembo je potrebno namesto izjave o poravnanih dospelih obveznostih iz prejšnjih poslovanj (ki je sedaj predmet urejanja v 10.a členu) prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije priložiti bodisi izjavo, da je podjetnik lastnik nepremičnine na naslovu sedeža bodisi overjeno izjavo lastnika nepremičnine, ki je druga oseba, da dovoljuje poslovanje na tem naslovu, kjer bo imel bodoči podjetnik svoj sedež oziroma poslovni naslov. Izjava oziroma dovoljenje mora zaradi preverjanja podatkov vsebovati tudi identifikacijske podatke o nepremičnini, s katerimi je le-ta vpisana v zemljiško knjigo. Z neposrednim dostopom do podatkov v zemljiški knjigi (preko sistema e-VEM) bosta namreč registrska organa preverila, če je podpisani lastnik, ki je dal dovoljenje, res dejanski lastnik, oziroma je lastnik nepremičnine podjetnik sam. V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, mora podjetnik ob vpisu predložiti ustrezne listine, ki dokazujejo lastništvo. Če se ob preveritvi podatkov izkaže, da vlagatelj ni pridobil dovoljenja lastnika objekta, bo registrski organ vpis v register zavrnil. Omejitev ustanavljanja in spremembe naslova sedeža bo veljala do pridobitve ustreznega dovoljenja lastnika objekta. Zaradi verodostojnosti podanega dovoljenja se zahteva, da je podpis lastnika na dovoljenju overjen (bodisi na upravni enoti, pri notarju ali na točki e-VEM).

K 5. členu

Predlagana določba 10.a člena ZGD-1 ter omenjena določba 75. člena ZGD-1 se deloma izključujeta, saj naknadno preverjanje s posledico izbrisa iz poslovnega registra, če podjetnik predložil neresnično izjavo o poravnanih dospelih obveznostih iz devete alineje tretjega odstavka 75. člena ZGD-1, ni več potrebno, ker se takšen podjetnik po noveli zakona več ne more vpisati v poslovni register. Zaradi navedenega se briše deveta točka 75. člena.

K 6. členu:

Predlagana sprememb omogoča, da preverjanje razlogov za omejitev prenosa poslovnega deleža po prvem odstavku 10.a člena predloga novele, izvede notar. V skladu z veljavnim členom se za prenos poslovnega deleža zahteva sklenitev pogodbe v obliki notarskega zapisa. Ker odsvojitev poslovnega deleža ter sprememba družbenika učinkuje že s samo sklenitvijo pogodbe o odsvojitvi deleža, je potrebno izpolnjevanje/neizpolnjevanje pogojev za vpis preveriti že pri sestavi notarske listine. Vpis v sodni register je namreč zgolj deklaratorne, ne pa tudi konstitutivne narave, kar pomeni, da sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega. Ker torej odsvojitev poslovnega deleža ter sprememba družbenika učinkuje že s samo sklenitvijo pogodbe o odsvojitvi deleža, je potrebno zaradi zagotavljanja varnosti pravnega prometa obstoj razlogov iz prvega odstavka 10. a člena tega zakona preveriti že ob sestavi notarske listine.

Ker se v kazenski evidenci po pravu RS, EU in Sveta Evrope nahajajo občutljivi osebni podatki, notarju ni mogoče zagotoviti avtomatiziranega dostopa do podatkov iz nje, zato se predlagatelju nalaga obveznost, da iz uradne evidence priskrbi potrdilo o nekaznovanosti.

K 7. členu:

V skladu z določbo drugega odstavka 48. člena v povezavi z določbo tretjega odstavka 47. člena je potrebno prijavo spremembe vpisa vložitvi v 15. dneh po izpolnitvi pogojev za vpis v register. Pogoji za vpis v register so skladno s 44. členom ZGD-1 izpolnjeni, ko subjekt vpisa razpolaga z listinami, na katerih temeljijo podatki, ki se vpisujejo v register (28. člen ZSReg). Iz navedenega izhaja, da v kolikor subjekt ni sprejel akta, s katerim je spremenil poslovni naslov oziroma druge podatke, ki jih je potrebno vpisati v sodni/poslovni register, niso izpolnjeni pogoji za uvedbo prekrška (pogoj iz tretjega odstavka 47. člena ZGD-1 ni izpolnjen). V skladu z navedenim se s predlagano spremembo dopolnjuje 3. točka 685. člena ZGD-1 s čimer se želi doseči, da bo za prekršek kaznovana tudi tista oseba, ki ni prijavila sprememb podatkov v sodni/poslovni register (npr. poslovni naslov itd.).

K 8. členu:

Dopolnitev zakona, ki ureja sodni register, v delu, ki ureja predlog vpisa v sodni register, je potrebna zaradi poenotenja z določili ZGD-1, ki veljajo za podjetnika. S predlagano spremembo se namesto izjave o poravnanih davčnih obveznostih (ki je sedaj predmet urejanja v 10.a členu) uvaja zahteva po predložitvi izjave ustanovitelja ali družbenika, da je lastnik nepremičnine na poslovnem naslovu oziroma dovoljenja lastnika nepremičnine, da dovoljuje poslovanje družbe na tem naslovu. Dovoljenje mora vsebovati tudi identifikacijske podatke nepremičnini s katerimi je le-ta vpisana v zemljiško knjigo in sicer zaradi zmožnosti preverjanja podatkov. Z neposrednim dostopom do podatkov v zemljiški knjigi bosta namreč registrska organa preverila, če je podpisani lastnik, ki je dal dovoljenje, res dejanski lastnik, oziroma je lastnik nepremičnine ustanovitelj ali družbenik sam. V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, mora ustanovitelj ali družbenik ob vpisu predložiti ustrezne listine, ki dokazujejo lastništvo. Če se ob preveritvi podatkov izkaže, da vlagatelj ni pridobil dovoljenja lastnika objekta, bo registrski organ vpis v register zavrnil. Omejitev ustanavljanja bo veljala do pridobitve ustreznega dovoljenja lastnika objekta. Zaradi verodostojnosti podanega dovoljenja se zahteva, da je podpis lastnika na dovoljenju overjen (bodisi na upravni enoti, pri notarju ali na točki e-VEM).

K 9. členu:

Zaradi črtanja določbe 10.b člena, ki je sodišču nalagala, da posameznikom, ki so bili člani poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, odvzame pooblastila oziroma opravičenje za vodenje poslov oziroma jih odpokliče z mesta člana organa nadzora v vseh drugih družbah, kjer opravljajo to funkcijo (prvi odstavek 10. b člena), je potrebno z dnem uveljavitve novele zakona ustaviti vse postopke, ki so jih vodila sodišča na podlagi določbe tega člena.

K 10. členu:

Za izvajanje določb tega zakona je potrebno zaradi vzpostavitve ustreznih dostopov in evidenc, s pomočjo katerih bodo lahko registrski organi dostopali do podatkov iz uradnih evidenc, premakniti rok uporabe tega zakona za šest mesecev. Prav tako je zamik roka uporabe potreben tudi zaradi nadgradnje sistema e-Vem, ki bo že ob vpisu preverjala podatke o predlagatelju vpisa ter na ta način olajšala delo registrskemu organu.

Šest mesečno prehodno obdobje pa ne bo veljalo za 5-letno omejitev ustanavljanja in pridobivanja statusa družbenika zaradi pravnomočne sodbe oziroma njenega izbrisa iz kazenske evidence ter določbe 2., 3. in 7. člena novele zakona.

K 11. členu:

Člen določa začetek veljavnosti zakona.

Ključne besede:
zgd
zakon o gospodarskih družbah
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1H

Zadnji članki iz rubrike:

3.7.2019 11:42:32:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2R (21. 6. 2019)

3.7.2019 11:32:50:
Predlog sprememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (21. 6. 2019)

3.7.2019 11:21:14:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (21. 6. 2019)

19.6.2019 10:43:55:
Novi predlogi davčnih sprememb - 18. 6. 2019

7.6.2019 14:18:08:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja infinanciranja terorizma

Najnovejši članki:

19.8.2019 16:04:59:
Odjava delavcev iz obveznega zavarovanja

19.8.2019 14:53:53:
Odgovor vlade v zvezi z upoštevanjem otroškega dodatka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in napovedano ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost

19.8.2019 14:53:10:
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi s »popoldanskim s.p.«

19.8.2019 14:51:42:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z varčevanjem za dodatno pokojnino

19.8.2019 14:50:52:
Odgovor na poslansko v zvezi s propadanjem obrti in podjetništva pri menjavi generacij

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT