Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 8.7.2013 12:11:55

Dodatni ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 12. 2014

Rubrika: Negospodarstvo, javni sektorprint Natisni

Dodatni ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 12. 2014

Ministrstvo za notranje zadeve je 12. 6. 2013 objavilo pojasnilo Dodatni ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobjo od 1.6.2013 do 31.12.2014, ki ga navajamo v nadaljevanju. (Več o plačnem sistemu v javnem sektorju ...)

Z namenom sporazumnega sprejetja dodatnih ukrepov za uravnoteženje javnih financ zaradi gospodarske in finančne krize, so reprezentativni sindikati javnega sektorja in Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju vlada) 20.5.2013 podpisali Dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31.12.2014 (Uradni list RS, št. 46/13, v nadaljevanju Dogovor). Dogovor vsebuje ukrepe trajne narave (npr. spremembe dodatkov) in ukrepe, katerih veljavnost je časovno omejena (sprememba plačne lestvice, nenapredovanje, omejitve delovne uspešnosti, vplačilo nižje premije dodatnega pokojninskega zavarovanja,…). Ukrepi se nanašajo na plače in na druge stroške dela.

Dogovorjeni ukrepi so bili uveljavljeni s sprejetjem Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 46/13; v nadaljevanju ZSPJS-R), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 46/13; v nadaljevanju ZIPRS1314-A), Uredbe o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 47/13; v nadaljevanju Uredba) ter s sklenitvijo Aneksa št. 6 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 46/13; v nadaljevanju Aneks št. 6 h KPJS), Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/13; v nadaljevanju Aneks h KPND), in aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti oziroma poklicev, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 46/13 (Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi, Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji, Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost, Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji).

I. UKREPI, KI ZADEVAJO PLAČE

1. Znižanje vrednosti plačnih razredov plačne lestvice

Z ZSPJS-R je bila, kot osnova za določitev osnovnih plač, določena nova plačna lestvica, ki velja od 1.6.2013 do 31.12.2014. V plačni lestvici so linearno znižane vrednosti plačnih razredov (osnovnih plač) za 0,5% in nato še progresivno zmanjšan razpon med plačnimi razredi. Znižanje vrednosti plačnih razredov je ukrep, ki je začasne narave. Po preteku zakonsko določenega roka, torej s 1.1.2015, se ponovno uporablja plačna lestvica iz Priloge 1 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (plačna lestvica, kot jo določa Priloga 1 Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 4/2012; v nadaljevanju ZUJF)). Določbo, ki časovno omejeno napotuje na uporabo znižane vrednosti plačnih razredov plačne lestvice, vsebuje tudi Aneks št. 6 h KPJS (3. člen).

Z namenom zagotovitve enakega položaja javnih uslužbencev na delu v tujini z javnimi uslužbenci na delu v domovini je bila sprejeta Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 47/2013), ki je za obdobje od 1.6.2013 do 31.12.2014 določila nove (nižje) nominalne osnove za delo v tujini po vzoru znižanja vrednosti plačnih razredov plačne lestvice. Tudi ta ukrep je začasen, kar pomeni, da se s 1.1.2015 ponovno začnejo uporabljati vrednosti nominalnih osnov za delo v tujini, kot jih določa priloga 1 Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09 in nadaljnje spremembe).

Sprememba plačne lestvica z ZSPJS-R ne pomeni usklajevanja vrednosti plačnih razredov po 5. členu ZSPJS (2. člen ZSPJS-R, ki določa nov 44.b člen ZSPJS) in ne usklajevanja z rastjo cen življenjskih stroškov, zato tudi ne vpliva na višino dodatkov k osnovni plači, ki so določeni v nominalnih zneskih in se sicer usklajujejo enako, kot osnovne plače. Prav tako spremenjena plačna lestvica ne vpliva na višino prejemkov oziroma povračil v zvezi z delom. Vrednosti predhodno navedenih dodatkov in prejemkov ter povračil v zvezi z delom se torej zaradi spremembe plačne lestvice z ZSPJS-R ne spreminjajo.

Glede na določbe drugega odstavka 3. člena ZSPJS mora pogodba o zaposlitvi, sklep ali odločba, s katero se določi plača posameznemu zaposlenemu v javnem sektorju, glede plače vsebovati naslednje elemente: pravna podlaga za določitev plače in posameznih delov plače, plačni razred in druge sestavine plače v skladu s tem zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, višino posameznih elementov plače na dan sklenitve pogodbe, izdaje sklepa oziroma odločbe in usklajevanja plače. Navedeno glede višine osnovne plače pomeni, da je potrebno, da se v aktih, s katerimi je določena plača posameznega zaposlenega, določi višina osnovne plače, torej vrednost plačnega razreda na dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi ali aneksa k pogodbi o zaposlitvi, sklepa ali odločbe, s katero je bila določena plača. Seveda pa je potrebno, da je poleg trenutne vrednosti plačnega razreda oziroma višine osnovne plače, v teh aktih naveden tudi način spreminjanja te vrednosti osnovne plače, torej glede na spremembo vrednosti plačnega razreda plačne lestvice, sicer je določbo o trenutni višini osnovne plače razumeti kot fiksno določeno plačo. Glede na navedeno, samo zaradi znižanja vrednosti plačnega razreda in s tem osnovne plače zaposlenega, ni potrebno izdajati aneksov k pogodbi o zaposlitvi. Aneks je treba izdati le v primeru, če v pogodbi o zaposlitvi ni prej omenjene določbe, da se osnovna plača spreminja glede na spremembo vrednosti plačnih razredov plačne lestvice. V tem primeru je v aneksu potrebno ob določitvi nove višine osnovne plače dodati tudi to določilo o načinu spreminjanja osnovne plače glede na spreminjanje vrednosti plačnega razreda v plačni lestvici, da ne bo v bodoče zaradi spremembe vrednosti plačnega razreda plačne lestvice treba izdajati aneksov.

2. Neusklajevanje vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice

ZSPJS-R ukrep neusklajevanja osnovnih plač z rastjo cen življenjskih stroškov, kot je določen v 159. členu ZUJF, podaljšuje tudi v leto 2014, in sicer se vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice tudi od 1.1.2014 do 31.12.2014 ne uskladijo. Vsebinsko enako določbo vsebuje 4. člen Aneksa št. 6 h KPJS.

3. Delovna uspešnost

ZSPJS-R ponovno uzakonja omejitve redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, kot sta jih vsebovala 160. in 161. člen ZUJF, ki sta s 1.1.2013 na podlagi prvega odstavka 69. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/2012; v nadaljevanju ZIPRS1314) prenehala veljati.

Od 1.6.2013 do 31.12.2014 torej javni uslužbenci niso upravičeni do dela plače iz naslova redne delovne uspešnosti. Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela pa se lahko izplačuje v omejenem obsegu, kot je to določal že 161. člen ZUJF. In sicer se lahko za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih nalog porabi največ 60% sredstev iz prihrankov določenih v 22. d členu ZSPJS. Na individualni ravni pa lahko višina dela plače iz naslova povečanega obsega dela za opravljanje rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna znaša največ 20% osnovne plače javnega uslužbenca, oziroma skupno največ 30% osnovne plače javnega uslužbenca v primeru izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova sredstev posebnega projekta (torej iz naslova rednega dela in projektov ter posebnih projektov).

V tej zvezi še pojasnjujemo, da je z uveljavitvijo ZIPRS1314-A (8. člen) prenehala veljati določba 50. člena ZIPRS1314.

4. Dodatki

V ZSPJS-R (1. člen) se za funkcionarke, z Aneksom št. 6 h KPJS (1. člen) pa za ostale javne uslužbenke, ukinja povečan dodatek za delovno dobo v višini 0,10% osnovne plače za vsako zaključeno leto nad 25 let delovne dobe. Ta ukrep je trajne narave in zasleduje cilj izenačitve pokojninske dobe za moške in ženske, kot jo uveljavlja zakon, ki ureja pokojninsko zavarovanje.

Prav tako je trajen ukrep znižanje oziroma določitev višine dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat v višini 50% dosedanje vrednosti. V skladu z drugim členom Aneksa št. 6 h KPJS dodatek za specializacijo znaša 23,27€ bruto, za znanstveni magisterij 36,21€ bruto in za doktorat 59,47€ bruto.

Na tem mestu tudi pojasnjujemo, da ima znižana vrednost plačnih razredov iz plačne lestvice učinke tudi na nižje izplačilo plače iz naslova dodatkov, ki se izplačujejo v odstotku od osnovne plače, medtem ko višina dodatkov, določenih v nominalni višini (dodatki iz 37. in 38. člena KPJS), ne glede na spremembo vrednosti plačnih razredov, kot je že bilo pojasnjeno, ostane nespremenjena.

Kar zadeva spremembe individualnih delovno pravnih aktov, pojasnjujemo, da so te potrebne samo v primeru, da je v individualnih delovno pravnih aktih določena konkretna višina dodatka. Če individualni delovno pravni akti vsebujejo le sklic na veljavne predpise oziroma kolektivne pogodbe, sprememba ni potrebna.

5. Napredovanje

Tudi v letu 2014 (11. člen ZIPRS1314-A, ki določa nov 62. č člen) tako, kot to velja za leto 2013 (162. ZUJF), javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2014 izpolnijo pogoje za napredovanje v višji naziv in višji plačni razred, ne napredujejo v višji naziv in višji plačni razred. Izjema so le javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2014 pridobijo naziv ali višji naziv in pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom, ker je ta pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katero se premeščajo, oziroma za katerega sklepajo pogodbo o zaposlitvi.

Kar zadeva napredovalno obdobje velja opozoriti, da se za razliko od let 2012 in 2013, ki sta se šteli v napredovalno obdobje, leto 2014, tako kot leto 2011, ne šteje v napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred.

6. Izplačilo zaostalih napredovanj v višji plačni razred in višji naziv

Z 11. členom ZIPRS1314-A (ki določa nov 62.d člen) se ponovno, kot je to določil že ZUJF v 163. členu, odloži izplačilo zaostalih napredovanj v višji naziv in višji plačni razred. In sicer pridobijo javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2011 in 2012 napredovali v naziv ali višji naziv in niso pridobili pravice do plače v skladu s pridobljenim nazivom, pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. aprilom 2014. Prav tako bodo s 1. aprilom 2014 pravico do plače, ki ustreza višjemu plačnemu razredu zaradi napredovanja v višji plačni razred, pridobili javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2012 napredovali v višji plačni razred.

V tej zvezi ponovno opozarjamo, da v kolikor pogodba o zaposlitvi, sklep ali odločba, s katero je določena plača posameznemu zaposlenemu glede pridobitve pravice do plače zaradi napredovanje v naziv ali višji naziv v letu 2011 ali 2012 ter zaradi napredovanja v višji plačni razred v letu 2012 vsebuje določbo, da bo pravico do plače pridobil v skladu z interventnimi predpisi, ki določajo plače zaposlenih v javnem sektorju, potem aneksa zaradi ponovnega interventnega zamika datuma pridobitve pravice do plače zaradi napredovanja v naziv ali višji naziv v letu 2011 ali 2012 ter zaradi napredovanja v višji plačni razred v letu 2012, ni potrebno izdati. Aneks pa je potrebno izdati takrat, kadar pogodba o zaposlitvi oziroma aneks vsebuje datumsko določene roke, v katerih bo javni uslužbenec pridobil pravico do plače, ki ustreza višjemu plačnemu razredu zaradi napredovanja v naziv ali v plačni razred. Vse navedeno smiselno enako velja tudi glede potrebnosti spremembe akta, s katerim je določena plača posameznega funkcionarja.

Če javni uslužbenec aneksa k pogodbi o zaposlitvi ne podpiše, velja opozoriti na peti odstavek 3. člena ZSPJS, ki določa, da v primeru, da so določbe o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali podzakonskim aktom, določbe zakona, kolektivne pogodbe oziroma sklepa, postanejo avtomatično sestavni del pogodbe o zaposlitvi.

Če javnim uslužbenec s sklenjenim delovnim razmerjem v državnih organih ali upravah samoupravnih lokalnih skupnosti ne podpiše aneksa k pogodbi o zaposlitvi, potem se mu na podlagi 53. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in nadaljnje spremembe; v nadaljevanju: ZJU) izda sklep, s katerim se določi plača.

II. UKREPI, KI ZADEVAJO POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN DRUGE PREJEMKE

Kar zadeva povračila stroškov v zvezi z delom in druge prejemke je bilo z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja dogovorjeno in nato tudi določeno v aneksu h KPND in v aneksih k posameznim kolektivnim pogodbam dejavnosti ali poklica, da se do konca leta 2014 višine prejemkov oziroma povračil stroškov v zvezi z delom, razen višine regresa za prehrano, ne usklajujejo. Poleg tega pa so bile sprejete še nekatere druge omejitve izplačil posameznih povračil in prejemkov iz delovnega razmerja.

1. Regres za letni dopust za leti 2013 in 2014

Regres za letni dopust za leto 2013 se je izplačal v skladu s 3.,4.,5.,6. in 7. odstavkom 176. člena ZUJF.

Regres za letni dopust za leto 2014 je urejen v 11. členu ZIPRS1314-A (ki določa nov 62.b člen). Do regresa za letni dopust za leto 2014 so upravičeni vsi javni uslužbenci in funkcionarji, ki so uvrščeni v 50. in nižji plačni razred. Višina regresa je odvisna od plačnega razreda, v katerega je uvrščen javni uslužbenec oz. funkcionar na zadnji dan v mesecu pred izplačilom regresa. Regres se izplača pri plači za mesec maj, torej v juniju. Za določitev višine regresa bo torej treba upoštevati plačni razred, v katerega bo javni uslužbenec oz. funkcionar uvrščen 31.5.2014.

ZIPRS1314-A še vedno vsebuje možnost izjem glede določitve plačnega razreda, ki je relevanten za določitev višine regresa. Izjema bodo javni uslužbenci, ki iz zakonsko določenih razlogov ne bodo pridobili pravice do plače v skladu s plačnim razredom, v katerega so uvrščeni. V teh primerih se bo upošteval plačni razred, na podlagi katerega bo javni uslužbenec oz. funkcionar prejel plačo za mesec pred izplačilom regresa. V primerih, ko je javnemu uslužbencu plača določena v skladu s 14. in 15. členom ZSPJS ter 73. členom ZJU, se regres za letni dopust izplača glede na plačni razred, ki ustreza znesku dejansko obračunane in izplačane plače.

Javni uslužbenci in funkcionarji, ki so uvrščeni v 51. ali višji plačni razred, do regresa za letni dopust za leto 2014 niso upravičeni.

2. Nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom (do 30 dni)

Z Aneksom h KPND, Aneksom h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, Aneksom h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi, Aneksom h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji, Aneksom h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Aneksom h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost, Aneksom h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (vsi objavljeni v Uradnem listu št. 46/13), je bila določena nova višina nadomestila za čas odsotnosti javnih uslužbencev z dela zaradi bolezni in poškodbe izven dela, ki gre v breme delodajalca. Nova višina znaša 80% osnove. Pri tem poudarjamo, da se spreminja le višina nadomestila, osnova za izplačilo nadomestila pa ostaja nespremenjena in je odvisna od določila vsake posamezne kolektivne pogodbe.

Kar zadeva izplačilo nadomestil za funkcionarje je relevantna določba 11. člena ZIPRS1314-A, ki določa nov 62.a člen ZIPRS1314. Iz navedenega člena izhaja, da tudi funkcionarjem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, pripada nadomestilo, ki bremeni delodajalca, v višini 80% osnove.

V tej zvezi opozarjamo še na določbo drugega odstavka 62.a člena ZIPRS1314. Ta določa, da ista višina nadomestila velja tudi za javne uslužbence, za katere veljajo kolektivne pogodbe oziroma splošni akti, ki sicer določajo drugačno višino tega nadomestila, kar pomeni, da je sedaj za vse javne uslužbence višina nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom urejena enotno, in sicer znaša 80% osnove.

Ob tem velja opozoriti, da je na podlagi končne določbe 15. člena ZIPRS1314-A prenehala veljati Uredba o določitvi osnove in višine nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe, ki ni povezana z delom (Uradni list RS, št. 97/03).

3. Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence

ZIPRS1314-A v 12. členu ne glede na določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13) dopušča nižji znesek vplačil kolektivnega zavarovanja delodajalca za javne uslužbence v letih 2013 in 2014, kot ga določa Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03). Ukrep je začasne narave.

Kot je določeno v 7. členu Aneksa h KPND, se v letu 2013 vplačuje 20% premije dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence veljavne na dan 1.1.2013 (določene v Sklepu o uskladitvi minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 1/13; v nadaljevanju Sklep o uskladitvi)), v obdobju od 1.1.2014 do 30.6.2014 25% premije in v obdobju od 1.7.2014 do 31.12.2014 30% premije. Konkretne višine tako minimalnih kot dodatnih premij so za vsako posamezno obdobje določene v prilogi Aneksa h KPND.

Od 1.1.2015 pa so javni uslužbenci upravičeni do premij v višini, kot so določene v Sklepu o uskladitvi in upoštevaje uskladitve minimalne premije v višini iz navedenega sklepa s 1.1.2014 in 1.1.2015.

4. Jubilejna nagrada

Pomembna novost v zvezi z izplačili jubilejnih nagrad, ki je rezultat pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, in je vnesena v Aneks h KPND in kolektivne pogodbe dejavnosti, je pravica članov sindikata podpisnika aneksa h kolektivni pogodbi, ki to novost uvaja (aneksi sprejeti v okviru realizacije Dogovora), do 20% višja jubilejna nagrada, kot je določena v kolektivnih pogodbah, pri čemer mora zahtevo za izplačilo vložiti sindikat, na predlog člana. Do višje jubilejne nagrade so upravičeni le javni uslužbenci, člani sindikata podpisnika, ki so pogoje za pridobitev jubilejne nagrade izpolnili po uveljavitvi aneksa h KPND ter aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti.

Prav tako je v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev določeno, da javnemu uslužbencu za posamezen jubilej pripada jubilejna nagrada, le v primeru, da je za isti jubilej v javnem sektorju še ni prejel.

5. Solidarnostna pomoč

Tudi kar zadeva izplačilo solidarnostne pomoči iz Aneksa h KPND in kolektivnih pogodb dejavnosti izhaja, da je pravica do 20% višje solidarnostne pomoči, kot jo določajo kolektivne pogodbe, vezana na članstvo v reprezentativnem sindikatu podpisniku aneksa. Prav tako je določena višja zgornja meja osnovne plače, ki jo javni uslužbenec, član reprezentativnega sindikata podpisnika aneksa lahko prejme v mesecu nastanka primera, ki opravičuje izplačilo solidarnostne pomoči, da je še upravičen do solidarnostne pomoči. In sicer lahko njegova osnovna plača znaša do 130% minimalne plače. Do višje jubilejne nagrade so upravičeni le javni uslužbenci, člani sindikata podpisnika, ki so pogoje za pridobitev pravice izpolnili po uveljavitvi aneksa h KPND ter aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti.

Tudi v tem primeru zahtevo za izplačilo vloži sindikat, na predlog člana, pri čemer pa je rok za vložitev 60 dni od nastanka primera oz. 60 dni od trenutka, ko je upravičenec zmožen vložiti predlog.

III. REGRES ZA LETNI DOPUST ZA LETO 2012

ZSPRS1314-A v 11. členu, ki določa nov 62.c člen ZIPRS1314 uzakonja pravno podlago za izplačilo razlike med v letu 2012 izplačanim zneskom regresa in višino regresa določenega v Zakonu o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (Uradni list RS, št. 110/2011). V skladu s ZIPRS1314-A se javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki jim je bil regres za letni dopust za leto 2012 izplačan v skladu s prvim in drugim odstavkom 176. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012; v nadaljevanju ZUJF) izplača razlika med že izplačanim regresom za letni dopust za leto 2012 in regresom v višini 692 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi (obresti tečejo od dne izplačila plače za mesec april 2012 oz. od dne pridobitve pravice do regresa za letni dopust za leto 2012 do dne izplačila te razlike).

Hkrati so ti javni uslužbenci in funkcionarji, v kolikor jim je bil regres za letni dopust za leto 2012 izplačan kasneje, kot pri plači za mesec april leta 2012, upravičeni tudi do izplačila zakonskih zamudnih obresti v zvezi z že izplačanim delom regresa za letni dopust za leto 2012 za čas od dne izplačila plače za mesec april oz. od dne pridobitve pravice do regresa za letni dopust za leto 2012 do dne izplačila tega regresa. Zamudne obresti se obračunajo od neto dohodkov in so oproščene plačila dohodnine. Razlika in zakonske zamudne obresti se izplačajo pri plači za mesec maj leta 2013.

V tej zvezi poudarjamo, da so upravičenci do izplačila razlike zneska regresa za letni dopust za leto 2012 vsi javni uslužbenci in funkcionarji, ki jim je bila pravica do regresa za letni dopust za leto 2012 odmerjena in določena na podlagi prvega in drugega odstavka 176. člena ZUJF, ne glede na to, ali so v času uveljavitve ZIPRS1314-A v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki je v letu 2012 odločal o pravici do regresa.

Ključne besede:
plače
zujf
negospodarstvo
javni sektor
javni sektor regres
javni sektor napredovanje

Zadnji članki iz rubrike:

11.4.2019 9:37:45:
Odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z ocenjevanjem in napredovanjem v javnem sektorju

7.6.2019 14:40:48:
Regres za letni dopust za leto 2019 - negospodarstvo

30.1.2019 14:33:11:
Ugotovitveni sklep o višini regresa za prehrano med delom od 1. januarja 2019 dalje

20.12.2018 9:00:20:
ESPD obrazec - Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD)

17.12.2018 15:18:46:
Izplačilni dnevi za plače zaposlenih v državnih organih in javnih zavodih v letu 2019

Najnovejši članki:

19.6.2019 10:43:55:
Novi predlogi davčnih sprememb - 18. 6. 2019

18.6.2019 15:39:26:
Oddajate stanovanje preko Airbnb in Bookinga? Kaj pa davki?

18.6.2019 15:31:28:
Obvezna socialna zavarovanja davčnih rezidentov RS, ki na Hrvaškem oddajajo nepremičnine v najem za turistične namene

18.6.2019 14:37:26:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2L)

17.6.2019 16:16:41:
Pravilnik o prepovedanih nerevizijskih storitvah revizijskih družb

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT