Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 26.6.2013 12:35:17

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji, ki je potekala 21. junija 2013, določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po nujnem postopku.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela  omejuje ciljno skupino brezposelnih oseb za vključitev v javna dela le na dolgotrajno brezposelne osebe (to so osebe, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb in ki kot takšne predstavljajo velik strukturni problem), s čimer bo zagotovljena njihova ponovna delovna in socialna vključenost na trgu dela.

Dolgotrajno brezposelna oseba se bo lahko po predlogu tega zakona vključila v javna dela tudi v času trajanja pravice do denarnega nadomestila, pri čemer se bo čas vključitve v javna dela štel v čas prejemanja denarnega nadomestila. To pomeni, da bo dolgotrajno brezposelna oseba v tem času namesto denarnega nadomestila prejemala plačo (to je plačilo za delo, izraženo v deležu od minimalne plače, kot je določeno v 52. členu zakona, poleg tega pa tudi povračilo stroškov za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela, kar bo v celoti zagotavljal zavod za zaposlovanje), medtem pa ji pravica do denarnega nadomestila v času vključitve v program javnih del ne bo več mirovala. Predlagana ureditev bo tako omogočala prehod iz pasivnih v aktivne oblike pomoči dolgotrajno brezposelni osebi, ki se bo namesto v vlogi pasivnega prejemnika denarnega nadomestila znašla v položaju aktivnega opravljanja določenega dela.

Glede na to da je pravico do denarnega nadomestila mogoče pridobiti tudi za daljše časovno obdobje (do 25 mesecev) kot je mogoča posamezna vključitev v javna dela (največ eno leto), predlog zakona omogoča, da se bo v primeru, če bo priznana pravica do denarnega nadomestila daljša od časa vključitve v javna dela, dolgotrajno brezposelni osebi po prenehanju vključitve v program javnega dela denarno nadomestilo izplačevalo vse do izteka pridobljene pravice. Nadalje predlog zakona v korist dolgotrajno brezposelne osebe ureja tudi primer, če bi bilo denarno nadomestilo višje od plače, ki jo bo prejemala oseba v času vključitve v program javnega dela. V praksi so namreč nekatera delovna mesta kljub nizkim izobrazbenim pogojem za njihovo zasedbo plačana bolje, zaradi česar je tudi denarno nadomestilo višje, plača udeleženca javnih del pa je v celoti odvisna od dosežene ravni izobrazbe. V takšnem primeru se bo razlika v bruto znesku (to je v znesku neto razlike do višine priznanega denarnega nadomestila, povečanem za davke in obvezne prispevke za socialno varnost) osebi izplačala ob izteku vključitve v program javnega dela.

Ciljno skupino udeležencev javnih del, ki se bo lahko vključila v programe usposabljanja in izobraževanja, bo določil Katalog ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Ker je lahko udeleženec javnih del po veljavni zakonodaji do ene četrtine delovnega časa vključen v programe usposabljanja in izobraževanja, predlog zakona omogoča zavodu tudi možnost sofinanciranja izvajanja programov usposabljanja in izobraževanja.

Druga bistvena novost, ki jo prinaša predlog zakona, je znižanje dajatve iz začasnega in občasnega dela upokojencev, ki je predpisana v Zakonu o urejanju trga dela v višini 25 odstotkov, in sicer na 3 odstotke. Sprememba je potrebna zaradi previsoke davčne obremenitve te oblike dela, ki bi bila zato neprivlačna tako za delodajalce kot za upokojence. Po veljavni zakonodaji bi bilo namreč od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo treba obračunati in plačati 25-odstotno dajatev, posebni davek v višini 25 odstotkov na podlagi zakona, ki ureja posebni davek na določene prejemke, prispevek za posebne primere zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v višini 8,85 odstotkov ter prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Celotna obremenitev dohodka iz naslova opravljenega začasnega ali občasnega dela bi tako presegla celo nivo obdavčitve dela v delovnem razmerju, prav tako pa tudi dela na podlagi pogodb civilnega prava.

vir: MDDSZ

Zadnji članki iz rubrike:

23.9.2019 16:18:41:
Vlada o stanju davčnega dolga

23.9.2019 16:17:44:
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede naraščanja bolniške odsotnosti

23.9.2019 16:15:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin v turistične namene

23.9.2019 16:12:40:
Vlada se je seznanila s poročilom projektnega sveta za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin

23.9.2019 16:11:51:
Vlada določila predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021

Najnovejši članki:

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

23.9.2019 12:47:31:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

23.9.2019 12:47:49:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

23.9.2019 12:48:07:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (19. 09. 2019)

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT