Pojasnilo DURS št. 382-355/2013-2 01-620-01, 4. 6. 2013

Davčni zavezanec v dopisu prosi, da Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS) popravi podatke, ki jih sporoča v sistem VIES, tako da bo prikazan naslov sedeža podjetja in ne naslov stalnega prebivališča. Če obstaja kakršen koli razlog za zavrnitev spremembe podatkov (prikaza naslova sedeža podjetja), davčni zavezanec prosi za natančno navedbo razlogov in predpisov, ki to določajo.

V zvezi z navedenim pojasnjujemo:

Davčni zavezanec je fizična oseba, ki opravlja katero koli ekonomsko dejavnost, ne glede na statusno obliko, zato se za namene DDV identificira z naslovom stalnega prebivališča. V sistem VIES se zato za fizične osebe pošilja naslov stalnega prebivališča.

Dodelitev identifikacijske številke za DDV pomeni dokaz o davčnem statusu davčnega zavezanca za namen odmere DDV in poenostavlja nadzor davčnih zavezancev zaradi pravilnega pobiranja davka. Države članice morajo zagotavljati resničnost vpisov v register davčnih zavezancev zaradi omogočanja pravilnega delovanja sistema DDV. Tako mora pristojni nacionalni organ preveriti status davčnega zavezanca, preden mu dodeli identifikacijsko številko za DDV. Na podlagi ustaljene sodne prakse Sodišča Evropske unije so identifikacija iz člena 214 Direktive 2006/112 in obveznosti iz člena 213 te direktive zgolj formalne zahteve zaradi izvajanja nadzora. Iz te sodne prakse izhaja, da je vpis davčnega zavezanca v register davčnih zavezancev za DDV formalna zadeva (sodba Sodišča Evropske unije C-527/11 z dne 14. 3. 2013).

Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost v 17. členu določa, da vsaka država članica hrani v elektronskem sistemu med drugim tudi podatke o identiteti, dejavnosti, pravni obliki in naslovu oseb, ki so jim bile izdane identifikacijske številke za DDV, ter datum izdaje številke. Uredba v 31. členu nadalje določa, da pristojni organi vsake države članice zagotovijo, da osebe, ki sodelujejo pri dobavi blaga ali opravljanju storitev znotraj Unije, ter davčni zavezanci, ki nimajo sedeža in ki opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronsko opravljene storitve, še zlasti tiste iz Priloge II Direktive 2006/112/ES, lahko dobijo za namene teh transakcij elektronsko potrditev veljavnosti identifikacijske številke za DDV katere koli določene osebe ter ustrezno ime in naslov. Te informacije morajo ustrezati podatkom iz člena 17. Podrobne informacije o delovanju sistema VIES in pogojih objave podatkov s strani držav članic Unije so objavljene na spletnih straneh Evropske komisije.

Deveti odstavek 94. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13 in 46/13-ZIPRS1314-A) določa, da se pri fizični osebi v obdavčljiv promet všteva obdavčljiv promet, ki ga fizična oseba dosega iz naslova opravljanja neodvisne gospodarske dejavnosti (kot samostojni podjetnik, zasebnik oziroma fizična oseba). Zato je DURS tudi zagotovil informacijsko podporo tako, da se vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (samostojne podjetnike, kulturnike, športnike, odvetnike…), identificira za namene DDV kot fizične osebe. Namen uveljavitve devetega odstavka 94. člena ZDDV-1 (uveljavljen na podlagi 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1E)) je natančna določitev obdavčljivega prometa za davčne zavezance, fizične osebe, ki opravljajo neodvisne ekonomske dejavnosti v različnih organizacijskih oblikah. Ne glede na organizacijsko obliko, v kateri fizična oseba opravlja določeno ekonomsko dejavnost (s.p., notar, športnik, kulturnik, kmet po dejanskih prihodkih…), se torej za namene določanja obdavčljivega prometa seštevajo vsi dohodki iz ekonomskih dejavnosti davčnega zavezanca.

Pred spremembo 94. člena ZDDV-1 se dohodki, ki jih je davčni zavezanec prejel kot s.p., niso seštevali z ostalimi dohodki, ki jih je prejel kot fizična oseba (npr. avtorski honorar dosežen v neodvisnem razmerju, izkoriščanje premoženja…). Tako sedaj velja, da je davčni zavezanec, ki je presegel prag za vstop v sistem DDV kot s. p., identificiran za namene DDV tudi za ostale ekonomske dejavnosti, ki jih opravlja v neodvisnem razmerju kot fizična oseba. To pomeni, da mora davčni zavezanec obračunavati in plačevati DDV od vseh transakcij, ki jih neodvisno opravlja v okviru ekonomske dejavnosti, razen če niso v skladu z ZDDV-1 oproščene plačila DDV.

Ta sprememba za navedene davčne zavezance pomeni tudi administrativno razbremenitev oziroma poenostavitev, saj jim s tem, ko so identificirani za namene DDV za opravljanje vseh njihovih ekonomskih dejavnosti, ni treba vlagati ponovnih zahtevkov za identifikacijo.

Davčni zavezanec – fizična oseba na izdanih računih navede davčno številko, pod katero je identificirana za namene DDV, navede pa tudi firmo in sedež registrirane dejavnosti.

Seveda pa mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotavljati dovolj podrobne podatke, ki omogočajo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa, kot to določa 85. člen ZDDV-1. Navedeno pomeni, da je davčni zavezanec, ki opravlja več registriranih dejavnosti, dolžan voditi poslovne knjige ločeno po posameznih dejavnostih.

Če davčni zavezanec za namene svojega poslovanja potrebuje tudi potrdilo o identifikaciji za DDV, v katerem so navedene registrirane dejavnosti, davčni organ na vlogo davčnega zavezanca izda potrdilo o identifikaciji za namene DDV z navedbo imena in priimka ter stalnega prebivališča fizične osebe ter navedbo vseh dejavnosti (ter naslovov teh dejavnosti), ki so registrirane pri posameznem registracijskem organu.

Ker je na podlagi navedenega davčni zavezanec fizična oseba, ki opravlja katero koli ekonomsko dejavnost (ne glede na statusno obliko), DURS v sistem VIES za fizične osebe, ki so identificirane za namene DDV po uveljavitvi ZDDV-1E, pošilja kot naslov davčnega zavezanca naslov njegovega stalnega prebivališča.