Vsebina:

• Sprememba plačevanja dajatev s 24. junijem 2013,
• Pristojnost pobiranja dajatev,
• Plačevanje uvoznih dajatev,
• Plačevanje obveznih dajatev iz tujine,
• Ukrepanje carinskega organa v primeru nepravočasnega plačila dajatev,
• Pridobitev podatkov o izpolnjevanju davčnih obveznosti,
• Rok za plačilo dajatev,
• Odlog plačila,
• Odlog plačila v poenostavljenih carinskih postopkih,
• Prejemanje obvestil o nastalem dolgu ,
• Poročila o pobranih dajatvah

Sprememba plačevanja dajatev s 24. junijem 2013

Dne 24. junija 2013 bo CURS ukinila večino vplačilnih podračunov, na katere zavezanci za plačilo dajatev poravnavajo svoje obveznosti. Ukinjene podračune bo nadomestil »Prehodni carinski podračun – proračun države« št. 01100-99910000333, ki bo namenjen plačevanju prihodkov, ki pripadajo državnemu proračunu. Za identifikacijo plačila bo ključna referenca prejemnika, v katero bo moral zavezanec pri plačevanju navesti podatke, ki so predvideni po modelu 19.

Pri plačevanju mora zavezanec navesti naslednje podatke:

• Koda namena: TAXS
• BIC banke prejemnika: BSLJSI2X
• IBAN prejemnika: SI56 0110 0999 1000 033
• Referenca prejemnika: SI19 P1-P2, pri čemer je P1 davčna številka zavezanca (8 znakov), P2 pa šifra dajatve (5 znakov), ki se plačuje (npr. vrsta trošarine, okoljske dajatve, uvozne dajatve). Šifre dajatev so objavljene v zadnjem stolpcu tabele (15 KB).
• Ime prejemnika: CURS, Šmartinska 55, 1523 Ljubljana

Tabela s podračuni, ki bodo 23.6.2013 ukinjeni, in nov PCP (z ustreznimi referencami), ki bo 24.6.2013 nadomestil ukinjene podračune (15 KB)

Po 23. juniju 2013 ostajajo nespremenjeni:

• prehodni podračuni odprti pri območnih carinskih uradih,
• prehodni podračuni odprti za davčno izvršbo pri območnih carinskih uradih in
• depozitni podračuni.

Tabela s podračuni, ki po 23.6.2013 ostajajo nespremenjeni (13 KB)

Podračuni za okoljske dajatve, ki pripadajo občinskim proračunom, se s 24.6.2013 ne ukinjajo, spreminja pa se referenca za plačilo.

*Šifro občine se pridobi na spletni strani Uprave RS za javna plačila v Registru proračunskih uporabnikov (iRPU).

Več o plačevanju uvoznih dajatev

Več o plačevanju trošarin

Več o plačevanju okoljskih dajatev

Seznam podračunov za plačevanje dajatev iz pristojnosti CURS, ki veljajo do 23.6.2013 (35 KB)

Seznam podračunov za plačevanje dajatev iz pristojnosti CURS, ki veljajo od 24.6.2013 dalje (25 KB)

Pristojnost pobiranja dajatev

Carinska uprava RS je na podlagi 7. točke 3. člena Zakona o carinski službi pristojna za pobiranje uvoznih in izvoznih dajatev ter drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu in izvozu. Carinska služba je davčni organ, ki pri pobiranju dajatev postopa v skladu z Zakonom o davčnem postopku. Pobrane dajatve se razporejajo ali v proračun Republike Slovenije ali v občinske proračune.

Med uvozne in izvozne dajatve v skladu s 4. členom Carinskega zakonika sodijo:

• carine in druge dajatve, ki imajo enak učinek kot carine (izravnalne in protidampinške dajatve), ki se plačujejo pri uvozu in izvozu blaga,
• uvozne in izvozne dajatve, uvedene v okviru skupne kmetijske politike ali posebnih ureditev, ki veljajo za določeno blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih dajatev.

Z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost so uvozne in izvozne dajatve postale izvirni prihodek Skupnosti. Carinska uprava RS je podobno kot druge evropske carinske uprave prevzela pristojnost pobiranja izvirnih prihodkov Skupnosti. Evropski skupnosti pripada 75-odstotni delež knjiženih oziroma pobranih dajatev iz naslova tradicionalnih lastnih sredstev, ostalih 25 % pa ostane državi članici za pokrivanja stroškov v zvezi s pobiranjem teh dajatev. Poleg uvoznih in izvoznih dajatev sodijo med tradicionalna lastna sredstva Skupnosti še dajatve na sladkor, katerih pobiranje je tudi v pristojnosti carinske službe.

Poleg uvoznih in izvoznih dajatev pobira carinska služba tudi druge dajatve, ki se pobirajo pri uvozu in izvozu; to so predvsem davek na dodano vrednost, trošarine, okoljske dajatve, davek na nova motorna vozila. V vseh zakonih o obdavčenju povezanih z navedenimi dajatvami, je določeno, da se v primeru, ko se pobirajo pri uvozu, pobirajo na enak način kot uvozne dajatve.

Plačevanje uvoznih dajatev

Dajatve, zaračunane na carinski deklaraciji (enotni upravni listini)

Carinski dolžnik oziroma zavezanec za plačilo dajatev, ki so zaračunane na podlagi carinske deklaracije, je deklarant, to je oseba, ki je v carinski deklaraciji vpisana v polju 14.

Če je plačilo dajatev zavarovano, je v carinski deklaraciji v petem podpolju polja 47 vpisana črka “R”. V tem primeru prejme zavezanec za plačilo obvestilo o nastalem dolgu, ki vsebuje:

• seznam carinskih deklaracij, sprejetih v določenem obdobju, z namenom lažjega pregleda nad obračunanimi uvoznimi dajatvami in drugimi dajatvami, ki se pobirajo pri uvozu;
• referenco za plačilo, ki jo mora zavezanec navesti na plačilnem nalogu zaradi identifikacije plačila in avtomatskega zapiranja plačil s terjatvami.

Carinski dolžniki lahko referenco za plačilo pridobijo tudi iz specifikacije obremenitev predloženega instrumenta zavarovanja. Vpogled v specifikacijo obremenitev instrumentov zavarovanja je brezplačno zagotovljen preko Portala eCARINA.

Plačilo dajatev se z obvezno navedbo reference prejemnika do 23.6.2013 izvede na prehodni podračun Generalnega carinskega urada št. 01100-8450000706.

Od 24.6.2013 dalje se plačilo dajatev izvede na »Prehodni carinski podračun – proračun države« št. 01100-9991000033 z obvezno navedbo reference prejemnika v obliki SI19 davčna številka zavezanca (8 znakov) – 08508.

Če plačilo carinskega dolga ni zavarovano, je v carinski deklaraciji v petem podpolju polja 47 carinske deklaracije izpisana črka “A”. Do 23.6.2013 mora zavezanec plačati dajatve pred sprostitvijo blaga v prost promet na prehodni podračun carinskega urada (29 KB), v katerem se vodi carinski postopek.

Po 24.6.2013 mora zavezanec plačati dajatve pred sprostitvijo blaga v prost promet na »Prehodni carinski podračun – proračun države« št. 01100-9991000033 z obvezno navedbo reference prejemnika v obliki SI19 P1-P2-P3, pri čemer je:

• P1: davčna številka zavezanca za plačilo,
• P2: šifra dajatve, ki je vedno 08508,
• P3: konstanta 8 in šifra carinske izpostave, pri kateri je carinska deklaracija vložena (npr. za Izpostavo Koper 8006036)

Dajatve, zaračunane na odločbi o odmeri davka (odmerni odločbi), izdani v davčnem postopku

Če so dajatve zaračunane na odmerni odločbi, izdani v davčnem postopku, mora biti odločba vročena carinskemu dolžniku oziroma več dolžnikom v skladu z določbami o vročanju davčnih odločb Zakona o splošnem upravnem postopku. Dajatve se vplačajo na prehodni podračun carinskega urada (29 KB), ki je vodil postopek.

Prehodni podračuni, ki jih uporablja Carinska uprava RS, so predpisani s Pravilnikom o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.

Preveč plačane dajatve, vrnjene na podlagi odločbe, izdane v davčnem postopku

Upravičencu do vračila se vroči odločba o preveč plačanih dajatvah v skladu z določbami o vročanju davčnih odločb Zakona o splošnem upravnem postopku. Vračilo izvrši carinski urad, ki je vodil postopek, iz prehodnega računa, na katerega so bile plačane preveč plačane dajatve.

Za datum plačila davkov v skladu z 92. členom Zakona o davčnem postopku velja:

• dan plačila davka pri carinskem organu, ali
• dan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo davkov, ali
• dan sprejetja odločitve pristojnega organa o konverziji davka v kapitalsko naložbo, ali
• dan, ko se davek poravna s preveč plačanim davkom v skladu z navedenim zakonom.

Plačevanje obveznih dajatev iz tujine

V primeru, ko stranka ali tuja administracija izvede plačilo iz tujine, navede:

• naziv in naslov banke (Bank Name): Banka Slovenije, Slovenska 35, Ljubljana, SI-1000;
• številko računa (Account Number): št. podračuna, na katerega se dajatev vplačuje*;
• SWIFT: BSLJSI2X;
• IBAN: SI 56 + št. podračuna, na katerega se dajatev vplačuje*;
• referenco prejemnika (Reference Nb.): določi Sektor za finančne zadeve in nabave GCU ali Služba za splošne in finančne zadeve CU.

*št. podračuna, na katerega se dajatev vplačuje: vpiše se številka prehodnega, depozitnega ali vplačilnega podračuna ali podračuna za potrebe izvršbe CU ali GCU, na katerega se dajatve vplačujejo

Poleg zgoraj navedenih podatkov mora stranka pri plačilu označiti opcijo "OUR", ki določa, da vse stroške transakcije (stroške plačilnega prometa) nosi nalogodajalec, torej stranka.

V skladu s 4. členom Pravilnikom o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Ur.l. RS, št. 103/10, z vsemi spremembami) se obvezne dajatve plačujejo samo v denarni enoti Republike Slovenije.

Ukrepanje carinskega organa v primeru nepravočasnega plačila dajatev

Če dajatve niso plačane v predpisanem roku, plačilo carinskega dolga pa ni zavarovano, začne carinski organ v skladu s 143. členom Zakona o davčnem postopku z davčno izvršbo. V primeru zavarovanega plačila dolga se v skladu s 123. členom Zakona o davčnem postopku od garanta (banka, zavarovalnica, Slovenska izvozna družba itd.) zahteva unovčitev predloženega instrumenta zavarovanja.

Pridobitev podatkov o izpolnjevanju davčnih obveznosti

Carinska uprava RS izdaja potrdila o izpolnjevanju davčnih obveznosti, ki jih zavezanci za plačilo potrebujejo v različnih postopkih, med drugim tudi v zvezi z izpoljevanjem pogoja iz tretjega odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju, ki določa da kandidat ali ponudnik v postopku javnega naročila ne sme imeti neplačanih zapadlih obveznosti iz naslova davkov v vrednosti 50 evrov ali več na dan oddaje ponudbe. Zavezanec lahko zaprosi za izdajo potrdila tako, da izpolni in pošlje vlogo za pridobitev podatkov (50 KB). Carinska uprava RS izda potrdilo v treh delovnih dneh od prejema zahteve.

Rok za plačilo dajatev

V skladu s 63. členom Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti je rok plačila dajatev 10 dni, in sicer za:

• carinski dolg, ki je sporočen v skladu z določbami Zakona o upravnem postopku o vročanju davčnih odločb (vročen obvezno osebno), in
• carinski dolg, ki je obračunan na carinski deklaraciji in se šteje, da je sporočen dolžniku v trenutku prepustitve blaga deklarantu.

Carinski dolžnik si lahko s pridobitvijo dovoljenja za odlog plačila podaljša rok plačila z 10 na 30 dni.

Odlog plačila

Za pridobitev dovoljenja za odlog plačila zneska dajatev v skladu s točkama (a) in (c) 226. člena Carinskega zakonika mora carinski dolžnik - deklarant (oseba, navedena v polju 14 carinske deklaracije) izpolniti zahtevek za izdajo dovoljenja za odlog plačila zneska dajatev (61 KB)in ga predložiti glede na sedež družbe ali stalno prebivališče krajevno pristojnemu carinskemu uradu.

Vložnik zahtevka izpolni v zahtevku vse rubrike razen rubrike 19, ki jo izpolni carinski organ. Zahtevku je potrebno priložiti kopijo trenutno predloženega veljavnega instrumenta zavarovanja ali potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila carinske obveznosti. V kolikor vložnik zahtevka ne razpolaga z lastnim instrumentom zavarovanja, se to navede v rubriki 9. V tem primeru zahtevku ni potrebno priložiti kopije predloženega instrumenta zavarovanja ali potrdila. V rubrikah 12 in 13 vložnik zahtevka opredeli, na kakšen način želi prejemati obvestila o nastalem dolgu v primeru poenostavljenih carinskih postopkov. Rubriki je potrebno izpolniti tudi v primeru, ko vložnik zahtevka sicer nima lastnega dovoljenja za uporabo poenostavljenih postopkov, v carinskih postopkih pa uporablja dovoljenje svojega zastopnika – špediterja. Vložnik zahtevka lahko izbere le eno od obeh predlaganih možnosti v posamezni rubriki. Krajevno pristojni carinski urad v primeru, ko vložnik zahtevka izpolnjuje pogoje za odobritev odloga plačila, izda dovoljenje za odlog plačila zneska dajatev, v nasprotnem primeru pa zahtevek zavrne.

Dovoljenje se lahko uporabi pod pogojem, da se imetnik dovoljenja v carinskem postopku sklicuje na veljaven instrument zavarovanja. Praviloma naj bi imel carinski dolžnik lasten veljaven instrument zavarovanja. V izjemnih primerih se lahko sklicuje na instrument zavarovanja svojega zastopnika v carinskem postopku. Številko dovoljenja je deklarant dolžan vpisati v polje 48 carinske deklaracije, sklicno številko instrumenta zavarovanja (GRN), pod katero je instrument zavarovanja evidentiran v evidenci zavarovanj, pa v polje 44. EORI številka (davčna številka) imetnika dovoljenja iz polja 48 carinske deklaracije mora biti enaka davčni številki carinskega dolžnika – deklaranta iz polja 14.

Odlog plačila znaša 30 dni. Če je bil dolg sporočen z dnem prepustitve blaga deklarantu, teče rok odloga plačila od dneva prepustitve blaga, to je od dneva, navedenega v polju B carinske deklaracije. V poenostavljenih carinskih postopkih je rok plačila odvisen od obdobja združevanja oziroma načina vlaganja dopolnilnih carinskih deklaracij.

Dovoljenje za odlog plačila praviloma velja do preklica ali pa do roka navedenega na dovoljenju.

Odlog plačila v poenostavljenih carinskih postopkih

Carinski dolžnik – deklarant (oseba, navedena v polju 14 carinske deklaracije) mora za odobritev odloga plačila v skladu s točko (c) 226. člena CZ pri poenostavljenih postopkih pridobiti dovoljenje za odlog plačila zneska dajatev. Dovoljenje za uporabo poenostavljenih postopkov namreč ne vsebuje hkrati tudi dovoljenja za odlog plačila zneska dajatev.

Dovoljenje za odlog plačila za uporabo v poenostavljenih carinskih postopkih carinski dolžnik pridobi in uporablja na enak način, kot je navedeno v besedilu pod naslovom Odlog plačila.

V primeru neposrednega zastopanja pri poenostavljenih postopkih, ko imetnik dovoljenja za poenostavljeni postopek vloži deklaracijo za zastopano podjetje v tujem imenu in za tuj račun, mora carinski dolžnik - deklarant (zastopano podjetje, ki je navedeno v polju 14 carinske deklaracije) razpolagati z lastnim dovoljenjem za odlog plačila zneska dajatev.

Rok plačila pri poenostavljenih postopkih je odvisen od obdobja združevanja, in sicer:

• pri mesečnem vlaganju deklaracij je rok plačila 16. dne v mesecu, ki sledi koledarskemu mesecu, v katerem je bilo blago sproščeno v prost promet;
• pri tedenskem vlaganju deklaracij je rok plačila v petek četrtega tedna, ki sledi koledarskemu tednu, v katerem je bilo blago sproščeno v prost promet.

V primeru uporabe začetne popolne deklaracije v poenostavljenih carinskih postopkih carinski dolžnik – deklarant na zahtevku za izdajo dovoljenja za odlog plačila zneska dajatev izbira med dvema možnima odlogoma plačila, in sicer:

• v skladu s točko (c) 226. člena CZ: v tem primeru je rok plačila odvisen od obdobja združevanja v skladu z dovoljenjem za uporabo poenostavljenih postopkov, kot je navedeno v prejšnjem odstavku, ali
• v skladu s točko (a) 226. člena CZ: v tem primeru znaša rok odloga plačila 30 dni in teče od dneva prepustitve blaga deklarantu.

Prejemanje obvestil o nastalem dolgu

Način prejemanja obvestil o nastalem dolgu je opredeljen v dovoljenju za odlog plačila zneska dajatev. Carinski dolžnik – deklarant v zahtevku za izdajo dovoljenja za odlog plačila zneska dajatev (61 KB)izbere način prejemanja obvestil v primeru poenostavljenih carinskih postopkov, in sicer v rubrikah 12 in 13. Rubriki je potrebno izpolniti tudi v primeru, ko vložnik zahtevka sicer nima lastnega dovoljenja za uporabo poenostavljenih postopkov, v carinskih postopkih pa se uporablja dovoljenje njegovega zastopnika – špediterja. Obvestila o nastalem dolgu v primeru poenostavljenih carinskih postopkov lahko carinski dolžnik – deklarant prejema, ali ločeno po prejemnikih iz polja 8 carinske deklaracije ali združeno za vse prejemnike iz polja 8 carinske deklaracije.

Obvestilo o nastalem dolgu je:

• za vse sprejete deklaracije carinskega dolžnika v enem dnevu, če carinski postopek ni bil izveden v okviru poenostavljenih postopkov, pripravljeno in odposlano naslednji delovni dan od prepustitve blaga,
• za vse sprejete deklaracije v okviru poenostavljenih postopkov, če je obdobje združevanja teden, pripravljeno in odposlano v torek drugega tedna, ki sledi tednu v katerem je obveznost nastala,
• za vse sprejete deklaracije v okviru poenostavljenih postopkov za prijavljanje blaga na podlagi hišnega carinjenja, če je obdobje združevanja mesec, pripravljeno in odposlano naslednji dan, ki sledi dnevu, ko je potrebno vložiti dopolnilno deklaracijo oziroma naslednji dan po spremembi statusa deklaracije v prepuščeno, če je prepustitev izvršena po dnevu, ko je bilo potrebno vložiti carinsko deklaracijo,
• za vse sprejete deklaracije v okviru poenostavljenega postopka prijavljanja, če je obdobje združevanja mesec, pripravljeno in odposlano po zaključku obdobja vsak naslednji dan od spremembe statusa vložene deklaracije na prepuščeno,
• v primeru uporabe začetne popolne deklaracije v poenostavljenih carinskih postopkih pripravljeno in odposlano v skladu z dovoljenjem za odlog plačila zneska dajatev.

Obvestila o nastalem dolgu dolžniki prejemajo v papirni ali v elektronski obliki. Za prejemanje obvestil o nastalem dolgu v elektronski obliki se je potrebno registrirati v okviru sistema za elektronsko poslovanje s Carinsko upravo RS za področje Specifikacija plačil in faktur. Registrirani uporabniki v okviru sistema za elektronsko poslovanje obvestila o nastalem dolgu prejmejo v obliki sporočila v xml strukturi. Shema za kreiranje XML struktur oziroma vsebina obvestila o nastalem dolgu je objavljena pod rubriko e-poslovanje/XML sheme za kreiranje XML struktur/Delovna verzija XML shem.

Prednosti prejemanja obvestil o nastalem dolgu v elektronski obliki:

• povečanje zanesljivosti in hitrosti prejemanja podatkov za izvedbo pravočasnega plačila,
• prejemnik obvestila določi, kdo v organizaciji prejme obvestilo,
• zmanjšanje obsega navadne pošte.

Poročila o pobranih dajatvah

• Poročila o pobranih dajatvah