Pojasnilo DURS št. 4230-181006/2013-2 01-620-03, 21. 5. 2013

Prejeli smo vprašanje glede uporabe posebne ureditve za rabljeno blago. Davčni zavezanec navaja, da je kot obdavčljivi preprodajalec kupil rabljeni avtomobil po posebni ureditvi za rabljeno blago od drugega preprodajalca z namenom nadaljnje prodaje, vendar ga začasno uporablja za lastne potrebe, po določenem času pa ga namerava prodati. Na vprašanje, kako ravnati ob prodaji osebnega avtomobila, odgovarjamo:

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12 in 14/13) v 1. točki prvega odstavka 101. člena določa, da »rabljeno blago« pomeni premično stvar, ki je primerna za nadaljnjo uporabo taka, kot je, ali po popravilu, razen umetniških predmetov, zbirk ali starin in razen plemenitih kovin ali dragega kamenja.

Nadalje je v 7. točki prvega odstavka istega člena določeno, da »obdavčljivi preprodajalec« pomeni kateregakoli davčnega zavezanca, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti in z namenom nadaljnje prodaje kupuje ali uvaža rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke ali starine, ne glede na to, ali ta davčni zavezanec deluje v svojem imenu ali za račun druge osebe, v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo.

Kot »obdavčljivi preprodajalec« se lahko obravnava tudi davčni zavezanec, ki v okviru rednega opravljanja dejavnosti preprodaja rabljeno blago, ki ga je kupilo za namene opravljanja redne dejavnosti, nadaljnja prodaja rabljenega blaga pa ni glavni cilj njegove redne dejavnosti, ampak samo sekundarni, ki je glavnemu cilju dodaten, pri čemer je pomembno, da je davčni zavezanec že ob nakupu rabljenega blaga imel cilj to blago prodati.

Pomembno je, da ima davčni zavezanec že ob nakupu rabljenega blaga cilj to blago prodati. Navajate, da ste rabljeni avtomobil nabavili od drugega preprodajalca z namenom nadaljnje prodaje, vendar ga začasno uporabljate za lastne potrebe, po določenem času pa ga nameravate prodati.

Kadar davčni zavezanec nabavi rabljeni osebni avtomobil za lastne potrebe in ne za nadaljnjo prodajo, uporabi splošno ureditev DDV, vendar nima pravice do odbitka DDV na podlagi c) točke 66. člena ZDDV-1, ki prepoveduje pravico do odbitka DDV od osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev tesno povezanih s tem, razen v določbi predpisanih izjem. Davčni zavezanec, ki na podlagi c) točke 66. člena ZDDV-1 ni smel odbiti DDV, pri nadaljnji prodaji osebnega avtomobila uveljavlja oprostitev plačila DDV, ki ga je preprodajalec obračunal od razlike v ceni na podlagi tretje točke 44. člena ZDDV-1. Sodišče Evropskih skupnosti (Sodišče ES) v sodbi C-280/04, Jyske Finans A/S razloži, da se oprostitev iz določbe 13(B)(c) člena Šeste direktive nanaša le na dobave blaga, katerega nakup v skladu z nacionalno zakonodajo ni bil upravičen do odbitka. Besedilo tega člena glede tega ne dopušča nobene druge razlage, ki bi omogočala, da bi se davčni zavezanec, ki se ni mogel sklicevati na tako izključitev, izognil dvojni obdavčitvi. Če nacionalna zakonodaja določa, da lahko podjetja odbijejo davek od nakupov, namenjenih dejavnosti podjetja, iz tega izhaja, da če tako podjetje kupi vozilo, ta nakup, v smislu člena 13(B)(c) Šeste direktive, ni predmet izključitve pravice do odbitka v skladu s členom 17(6) navedene direktive. Nadaljnja prodaja tega vozila se tako ne bi smela obravnavati kot dobava, ki bi bila deležna oprostitve plačila DDV, določene v členu 13(B)(c).

V danem primeru je rabljeni avtomobil pridobljen od drugega preprodajalca z namenom nadaljnje prodaje. Obdavčljivi preprodajalec v skladu z 110. členom ZDDV-1 na računih, ki jih izdaja, ne sme posebej izkazati DDV od dobav blaga, za katere uporabi posebno ureditev. Obdavčljivi preprodajalec tako ob nabavi osebnega avtomobila ni uveljavljal odbitka DDV in je ta ostal vključen v nabavno ceno.

Obdavčitev celotne prodajne cene rabljenega blaga bi v opisanem primeru, ko je DDV ostal vključen v nabavno ceno, pomenilo tveganje povzročitve dvojne obdavčitve. Poleg tega načelo davčne nevtralnosti, na katerem temelji skupni sistem DDV, nasprotuje temu, da se gospodarski subjekti, ki opravljajo enake transakcije, obravnavajo različno glede obdavčitve z DDV.

Obdavčljivi preprodajalec, ki prodaja rabljen avtomobil, ki ga je predhodno nabavil od drugega preprodajalca z namenom nadaljnje prodaje, vendar ga je začasno uporabljal za lastne potrebe, ob prodaji tega rabljenega avtomobila obračuna DDV v skladu z določbo 104. člena ZDDV-1 od razlike v ceni, ki jo doseže.