Opravilna številka: Sklep I Up 911/2004
Datum: 15.3.2005

JEDRO: Napoved za odmero davka iz dejavnosti je podlaga za izdajo upravne odločbe, s katero se odloči o obveznosti davčnega zavezanca.

ZADEVA:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožničino tožbo, vloženo dne 15.4.2004, proti odločbi z dne 27.2.2004, s katero je tožena stranka ugodila njeni pritožbi in odpravila sklep DURS, Davčnega urada L., Izpostave G. (prvostopni davčni organ) z dne 13.5.2002. Z omenjenim sklepom je bila tožničina pritožba proti odločbi prvostopnega davčnega organa z dne 7.1.2001 zavržena kot prepozno vložena (z njo pa ji je bilo dovoljeno odplačevanje davčnega dolga iz naslova dohodnine v obrokih). V vlogi z dne 4.6.2004 ter v odgovoru na poziv sodišča na odpravo pomanjkljivosti po 1. odstavku 29. člena ZUS z dne 15.6.2004 je tožnica navedla, da ne izpodbija omenjene odločbe tožene stranke, ampak od sodišča zahteva, da naloži toženi stranki, da pri odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2000 upošteva napoved, ki jo je predložila naknadno (po izteku zakonskega roka). Ker je napoved za odmero davka iz dejavnosti podlaga, na kateri davčni urad odmeri davek z odločbo (163. člen, 1. odstavek 164. člena in 1. odstavek 165. člena Zakona o davčnem postopku, v nadaljevanju ZDavP), tožničine zahteve, da tožena stranka preveri naknadno predloženo napoved za odmero omenjenega davka, ni mogoče obravnavati v upravnem sporu. Zato je tožničino tožbo zavrglo po 3. odstavku 1. odstavka 34. člena ZUS, po katerem se tožba zavrže, če izpodbijani akt ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

V pritožbi tožnica navaja, da je prvostopni davčni organ za leto 1999 upošteval njeno napoved za odmero davka ki je bila vložena naknadno, za leto 2000 pa jo noče. Zato predlaga, da se odpravita sklep sodišča prve stopnje ter odločba prvostopnega davčnega organa pri postavki 31 (dobiček) ter upošteva dejanski dobiček v znesku 628.758,00 SIT.

Pritožba ni utemeljena.

OBRAZLOŽITEV:

Davčni zavezanci, katerim se davek odmeri na podlagi davčne napovedi, zagotavljajo podatke o poslovanju, potrebne za ugotovitev davčnih obveznosti, s poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih določi minister, pristojen za finance (163. člen ZDavP); napoved za odmero davka so dolžni vložiti do 28.2 za preteklo leto (1. odstavek 164. člena ZDavP); davčni urad pa jim odmeri davek z odločbo, ki mora biti izdana do 31.5 za preteklo leto (1. odstavek 166. člena ZDavP). Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je napoved za odmero davka iz dejavnosti zgolj podlaga, na kateri davčni urad odmeri davek z odločbo, ne pa upravni akt, s katerim se odloči o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke. Ker pa lahko sodišče odloča v upravnem sporu le o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organ odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika (2. odstavek 1. člena in 1. odstavek 3. člena ZUS), je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožničina napoved za odmero davka iz dejavnosti ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu in pravilno odločilo, ko je na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS njeno tožbo zavrglo. Tožnica v pritožbi zgolj ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje. Zato na drugačno odločitev nimajo vpliva.

Ker je spoznalo, da niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Zadnja sprememba: 21.5.2007

VIR:http://www.sodnapraksa.si