Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 10.4.2013 13:26:06

Od 12. aprila v veljavi novosti Zakona o urejanju trga dela

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

Od 12. aprila v veljavi novosti Zakona o urejanju trga dela

Spremenjeni Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), ki začne veljati 12. aprila, prinaša vrsto novosti za brezposelne, iskalce zaposlitve in delodajalce. Omenjeni zakon skupaj z novim Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR) predstavlja reformo trga dela, ki jo je Državni zbor sprejel v začetku letošnjega marca.

Spremembe, ki jih prinaša prenovljeni Zakon o urejanju trga dela (ZUTD-A), zadevajo področja zaposlovanja in iskanja zaposlitve, denarnega nadomestila za brezposelnost in aktivne politike zaposlovanja.

Med ključnimi spremembami velja omeniti predvsem:

  • možnost, da denarno nadomestilo v trajanju 2 mesecev pridobijo tudi brezposelni, mlajši od 30 let, ki so bili zaposleni najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih,
  • možnost, da se delavci prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve že v času odpovednega roka in dobijo pomoč pri iskanju nove zaposlitve,
  • za starejše prejemnike denarnega nadomestila – podaljšanje pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve z enega na dve leti,
  • odpravo obvezne prijave prostega delovnega mesta pri Zavodu, razen za podjetja v večinski državni lasti in delodajalce iz javnega sektorja – pri tem velja poudariti, da delodajalci lahko še naprej brezplačno javno objavljajo prosta delovna mesta pri Zavodu.

Novosti in spremembe po posameznih področjih:

Zaposlovanje in iskanje zaposlitve

Spremenjeni Zakon o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je del sprejete reforme trga dela, od 12. aprila prinaša novosti za brezposelne, iskalce zaposlitve in delodajalce.

Objava prostih delovnih mest

Prenovljeni Zakon o urejanju trga dela odpravlja obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu. V skladu z novim Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR) pa še naprej ostaja obvezna javna objava prostega delovnega mesta, za katero šteje tudi objava, ki jo zagotovi Zavod.

Tako lahko delodajalci še naprej brezplačno objavljajo prosta delovna mesta pri Zavodu.

Pri tem ZUTD-A določa, da morajo delodajalci iz javnega sektorja ali gospodarske družbe v večinski državni lasti obvezno objaviti prosto delovno mesto pri Zavodu.

Če delodajalci želijo, da za javno objavo poskrbi Zavod in/ali da jim posreduje kandidate, to sporočijo Zavodu. Način sporočanja podatkov o prostih delovnih mestih ostaja nespremenjen do sprejema novega pravilnika na tem področju.

To pomeni, da delodajalci lahko uporabijo eStoritve Zavoda ali Obrazec 0,48, ki ga natisnejo in izpolnijo v dveh izvodih ter osebno oddajo na uradu za delo ali pošljejo po pošti.

Poudariti velja, da Zavod lahko odkloni javno objavo prostega delovnega mesta, če to ni v skladu z Zakonom o urejanju trga dela, predpisi o delovnih razmerjih, predpisi o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ali če obstajajo okoliščine, ki kažejo, da namen ni zaposlitev pri delodajalcu.

Prijava delavcev v odpovednem roku

Po novem se v evidenco iskalcev zaposlitve pri Zavodu prijavijo delavci v času odpovednega roka, po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, če jim delodajalci niso ponudili sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi po Zakonu o delovnih razmerjih.

Pri Zavodu se prijavijo najkasneje v treh delovnih dneh po vročeni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zaradi pridobivanja informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve in povečanju zaposlitvenih možnosti.

Po novem Zakonu o delovnih razmerjih mora delodajalec omogočiti takšnemu delavcu v odpovednem roku odsotnost z dela najmanj en dan na teden zaradi uveljavljanja pomoči pri iskanju zaposlitve (vključevanje v ukrepe trga dela).

Takšnemu delavcu se za čas njegove odsotnosti z dela zaradi uveljavljanja pomoči pri iskanju zaposlitve skrajša trajanje denarnega nadomestila v prvem mesecu upravičenosti.

Vse to velja tudi, če se delavec kljub odobreni odsotnosti z dela ne prijavi pri Zavodu oziroma če se prijavi, vendar ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti iz zaposlitvenega načrta.

Za čas odsotnosti z dela se delodajalcu povrne izplačano nadomestilo stroška delavčeve bruto plače.

Podatke o odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in razloga nesposobnosti ter višini nadomestila bruto plače za iskanje nove zaposlitve bodo delodajalci posredovali Zavodu s pomočjo eStoritev.

Prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih in iskalcev zaposlitve

Po novem se brezposelni prenehajo voditi v evidenci brezposelnih po uradni dolžnosti z dnem, ko nastane razlog za prenehanje vodenja. Doslej je veljalo prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih z dnem, ko je bil ugotovljen obstoj razloga po podatkih iz uradnih evidenc.

Ravno tako se po novem osebe, ki se prenehajo voditi v evidenci brezposelnih, lahko znova prijavijo pri Zavodu po 6 mesecih od prenehanja vodenja v evidenci, in ne več po 6 mesecih od dokončnosti odločbe, ki jim je bila izdana v upravnem postopku.

V evidenci iskalcev zaposlitve se prenehajo voditi osebe, ki postanejo nezmožne za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma nimajo prebivališča v Republiki Sloveniji. Takim osebam se tudi zavrne prijava v evidenco iskalcev zaposlitve.

Denarno nadomestilo za brezposelnost

Spremenjeni Zakon o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je del sprejete reforme trga dela, od 12. aprila uvaja tudi novosti pri denarnih nadomestilih za brezposelnost.

Lažji pogoji za mlajše od 30 let

Odslej lahko brezposelni, ki so mlajši od 30 let, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila, če so bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Denarno nadomestilo se jim prizna za obdobje 2 mesecev.

Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna prejeta plača v zadnjih 5 mesecih pred nastankom brezposelnosti.

Višina denarnega nadomestila

Kot je bilo določeno že z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), znaša denarno nadomestilo v prvih treh mesecih 80 %, v naslednjih devetih mesecih 60 % in po izteku enega leta 50 % povprečne mesečne plače, ki jo je upravičenec prejel v zadnjih 8 mesecih pred nastankom brezposelnosti.

Izplačano denarno nadomestilo ne sme biti višje od 892,50 EUR.

Odmera pravice od celotne zavarovalne dobe

Pri odmeri denarnega nadomestila od celotne zavarovalne dobe se zvišujeta potrebna pogoja starosti in dosežene zavarovalne dobe. Vendar po novem ni potrebno, da sta izpolnjena oba pogoja hkrati, izpolnjen mora biti vsaj eden od njiju.

Tako se denarno nadomestilo odmeri od celotne zavarovalne dobe pri brezposelnih, ki so dopolnili 57 let starosti ALI imajo 35 let zavarovalne dobe.

Doslej je veljalo, da se denarno nadomestilo odmeri od celotne zavarovalne dobe pri brezposelnih, ki so dopolnili 55 let starosti IN imajo 30 let zavarovalne dobe.

Brezposelni, ki so ob ponovnem uveljavljanju denarnega nadomestila dopolnili 57 let ALI imajo 35 let zavarovalne dobe in jim po izteku nadomestila manjka največ 2 leti do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno socialno zavarovanje za obdobje dveh let do upokojitve.

Preostali del še neizkoriščene pravice

Po novem pravice do denarnega nadomestila ne bo več mogoče seštevati, kot je veljalo do sedaj, ko se je neizkoriščeni del pravice ob njenem ponovnem uveljavljanju prištel k novi pravici.

Če pravica do denarnega nadomestila preneha zaradi zaposlitve, potem pa oseba znova izgubi zaposlitev, pri čemer ne izpolnjuje pogojev za denarno nadomestilo, lahko uveljavlja pravico do denarnega nadomestila v preostalem, še neizkoriščenem delu.

Če pravica do denarnega nadomestila preneha zaradi zaposlitve, potem pa oseba znova izgubi zaposlitev, pri čemer izpolnjuje pogoje za denarno nadomestilo, lahko uveljavlja samo novo pravico do denarnega nadomestila.

Če pravica do denarnega nadomestila preneha zaradi zaposlitve, potem pa oseba znova izgubi zaposlitev, pri čemer izpolnjuje pogoje za denarno nadomestilo, se ima možnost odločiti, da bo namesto nove pravice uveljavljala pravico do preostalega, neizkoriščenega dela denarnega nadomestila, kadar je trajanje preostale pravice daljše od nove pravice. Odločitev mora biti v pisni obliki, na zahtevku za uveljavljanje nadomestila.

Pridobivanje podatkov za odmero denarnega nadomestila

Do sedaj so podatke za odmero denarnega nadomestila brezposelnih zagotavljali njihovi nekdanji delodajalci na posebnih obrazcih, ki jih je predpisal Zavod.

ZUTD-A uvaja ugotavljanje osnove za odmero denarnega nadomestila na podlagi podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev, ki jih zavezanec posreduje davčni upravi na REK-obrazcih.

To pomeni odmero pravice do denarnega nadomestila od osnove, od katere so bili dejansko odvedeni prispevki za socialno varnost, kar je tudi eden od temeljev sistema zavarovanja za primer brezposelnosti.

Tako bo Zavod pridobival podatke o osnovi za odmero denarnega nadomestila pri DURS-u, s pomočjo spletne storitve, ki bo pripravljena predvidoma v drugi polovici leta.

Skrajšanje trajanja denarnega nadomestila

Delavcu v odpovednem roku se za čas njegove odsotnosti z dela zaradi uveljavljanja pomoči pri iskanju zaposlitve skrajša trajanje denarnega nadomestila v prvem mesecu upravičenosti. Za čas odsotnosti z dela se delodajalcu povrne izplačano nadomestilo stroška delavčeve bruto plače.

Vse to velja tudi, če se delavec kljub odobreni odsotnosti z dela ne prijavi pri Zavodu oziroma če se prijavi, vendar ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti iz zaposlitvenega načrta.

Pravica do denarnega nadomestila se zavrne, če delavec v času odpovednega roka neupravičeno odkloni novo ustrezno zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, ki mu jo ponudita njegov delodajalec ali Zavod.

Aktivna politika zaposlovanja

Prenovljeni Zakon o urejanju trga dela (ZUTD-A) v okviru nove delovnopravne zakonodaje od 12. aprila prinaša novosti tudi na področje aktivne politike zaposlovanja.

Javna dela

Brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko ponovni vključi, vendar pri istem izvajalcu javnega dela še za največ eno leto. Za ponovno vključitev se šteje, če je opravljena v šestih mesecih od izteka zadnje vključitve.

Poleg tega po novem tudi občina lahko sprejme program javnih del, če v celoti zagotovi sredstva za njegovo izvajanje. Predlagani program javnih del mora biti v skladu z zadnjim javnim povabilom za izbor programov javnih del, ki je objavljeno na spletni strani Zavoda. Soglasje pred sprejemom programa daje Zavod.

To pomeni, da občina lahko sprejme program javnih del, tudi če je javno povabilo za izbor programov javnih del že zaključeno. Brezposelni se vključujejo v takšna javna dela v skladu s ciljnimi skupinami iz zadnjega javnega povabila. Zavod sklene pogodbo o vključitvi v javno delo z brezposelno osebo.

Odpravnina ob vključitvi v programe

Osebe, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi vključitve v javna dela ali druge programe aktivne politike zaposlovanja, niso upravičene do odpravnine.

Kot določa novi Zakon o delovnih razmerjih, se odpravnina ob upokojitvi lahko izplača le delavcem, ki so bili pri delodajalcu zaposleni najmanj pet let.

Register zunanjih izvajalcev

V register izvajalcev programov aktivne politike zaposlovanja, ki zajemajo predvsem usposabljanja za brezposelne, se bodo odslej lahko vpisale tudi fizične osebe (samostojni podjetniki posamezniki), konfederacije ali zveze sindikatov in združenja delodajalcev, če bodo izpolnjevali pogoje za vpis v register.

Povezave:

Ključne besede:
Zakon o urejanju trga dela
ZUTD-A
ZUTD
ZUJF

Zadnji članki iz rubrike:

16.9.2019 15:52:13:
Poročilo o gibanju plač za junij 2019

13.9.2019 11:11:14:
Izračun avtorskega honorarja nerezidentu

11.9.2019 12:00:03:
Preostala delovna zmožnost

7.9.2019 16:55:45:
Ročno vodenje evidenc o izrabi delovnega časa ne zagotavlja nujno pravilnosti podatkov v evidencah

5.9.2019 14:18:18:
Razlika do minimalne plače

Najnovejši članki:

16.9.2019 15:36:11:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2019

16.9.2019 12:21:38:
Poročanje o elektronskih storitvah od 1. 1. 2019

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

13.9.2019 13:15:51:
Spremembe DDV v letu 2020 (e-gradivo)

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT