Pojasnilo DURS, št. 4230-181008/2013-2, 18. 3. 2013

V zvezi z obveznostjo obračuna DDV od prenosa komunalne opreme z investitorja – davčnega zavezanca na občino pojasnjujemo:

Če investitor gradi komunalno opremo na zemljišču, ki je v njegovi lasti ali na zemljišču, na katerem ima stavbno pravico, predstavlja prenos komunalne opreme dobavo blaga, od katere je treba obračunati DDV.

Če pa investitor gradi komunalno opremo na zemljišču, ki ni v njegovi lasti ali na zemljišču, na katerem nima stavbne pravice, opravi gradbeno storitev, od katere je treba obračunati DDV. Če bo občina komunalno opremo uporabljala za namene obdavčljive dejavnosti, je treba uporabiti 76.a člen ZDDV-1.

V obeh primerih ima investitor pravico do odbitka DDV. Občina pa ima pravico do odbitka DDV, če bo komunalno opremo uporabljala za namene obdavčenih transakcij.

Gradnjo komunalne opreme v skladu s 77. členom Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12) zagotavlja občina. Gradnja komunalne opreme se financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov.

ZPNačrt dalje v prvem odstavku 78. člena določa, da se lahko občina in investitor s pogodbo o opremljanju dogovorita, da bo investitor sam zgradil del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi, ne glede na to, ali je gradnja te komunalne opreme predvidena v programu opremljanja. Občina lahko sklene pogodbo o opremljanju z investitorjem, če ima sprejet program opremljanja ali podlage za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine (drugi odstavek 78. člena ZPNačrt).

V četrtem odstavku 78. člena tega zakona je določeno, da stroške izgradnje v pogodbi predvidene komunalne opreme nosi investitor. Šteje se, da je investitor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme, ki jo je sam zgradil. Investitor je dolžan plačati še preostali del komunalnega prispevka, v kolikor bo obremenil že zgrajeno komunalno opremo, na katero bo investitor priključil komunalno opremo iz 3. točke prejšnjega odstavka (komunalna oprema, ki jo bo zagotovil investitor).

Nadalje v petem odstavku tega člena ZPNačrt še določa, da je občina dolžna prevzeti komunalno opremo, zgrajeno skladno s pogodbo, ko je zanjo izdano uporabno dovoljenje.

Po prvem stavku prvega odstavka 79. člena ZPNačrt je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec plača občini. Na podlagi 80. člena ZPNačrt je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost.

Iz navedenega izhaja, da se del ali celotni komunalni prispevek v primeru, če je med občino in investitorjem sklenjena pogodba o opremljanju, poplača z izgradnjo komunalne infrastrukture, ki se po končani gradnji prenese na občino.

V zvezi z obravnavo odmere komunalnega prispevka z vidika DDV je na spletni strani DURS objavljeno pojasnilo, iz katerega izhaja, da komunalni prispevek, ki ga odmeri občina, ni predmet DDV. Navedeno velja ne glede na to, kdo zgradi komunalno opremo oziroma ne glede na način njegovega poplačila.

V primerih, ko občina in investitor skleneta pogodbo o opremljanju, s katero se dogovorita, da bo investitor sam zgradil del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi, sta z vidika davka na dodano vrednost možni dve situaciji:

1. Investitor gradi komunalno opremo na zemljišču, ki je v njegovi lasti ali na zemljišču, na katerem ima stavbno pravico

V tem primeru prenos komunalne opreme na občino predstavlja dobavo blaga, ki je predmet obdavčitve z DDV. Dobava blaga v skladu s 6. členom Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12 in 83/12) pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik.

Na podlagi prvega odstavka 33. člena ZDDV-1 obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene.

Pri prenosu komunalne opreme tako pride do obdavčljivega dogodka, ko pride do prenosa pravice do razpolaganja s komunalno opremo.

V skladu s prvim odstavkom 36. člena ZDDV-1 pri dobavah blaga ali storitev davčna osnova vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takih dobav, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Davčno osnovo prenosa komunalne opreme predstavlja del komunalnega prispevka, ki ga investitorju v zameno za izgradnjo in prenos komunalne opreme ni treba plačati.

Vsak davčni zavezanec mora v skladu s 1. točko prvega odstavka 81. člena ZDDV-1 zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za dobave blaga ali storitev, ki jih je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec.

2. Investitor gradi komunalno opremo na zemljišču, ki ni v njegovi lasti ali na zemljišču, na katerem nima stavbne pravice

V tem primeru investitor opravi gradbeno storitev, t.j. storitev izgradnje komunalne opreme. Opravljanje storitev v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZDDV-1 pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga.

Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je storitev opravljena. Davčni zavezanec – investitor mora za opravljeno storitev izdati račun.

Davčno osnovo izgradnje komunalne opreme predstavlja del komunalnega prispevka, ki ga investitorju v zameno za izgradnjo komunalne opreme ni treba plačati.

V zvezi z uporabo 76. a člena ZDDV- 1 pri obračunu DDV od izgradnje komunalne opreme je pomembno, ali bo občina le-to uporabljala za namene obdavčljive dejavnosti.

Ministrstvo za finance je v zvezi z uporabo komunalne infrastrukture in ureditvijo razmerij med lastnikom gospodarske javne infrastrukture – občino in izvajalcem gospodarske javne službe (v nadaljevanju GJS) je občinam z dopisom št. 007-571/2008/8 z dne 1. 7. 2009 dalo določena priporočila.

Za ureditev razmerja med lastnikom gospodarske javne infrastrukture – občino in izvajalcem GJS Ministrstvo za finance priporoča sklenitev pogodbe o poslovnem najemu gospodarske javne infrastrukture in izvajanju GJS, v katerem je med drugim potrebno urediti tudi višino najemnine.

Če občina upošteva napotila Ministrstva za finance, komunalno infrastrukturo daje v poslovni najem, kar pomeni, da s komunalno infrastrukturo opravlja obdavčljivo dejavnost. V tem primeru se občina šteje za davčnega zavezanca, zato mora investitor v zvezi z izgradnjo komunalne opreme pri izdaji računa upoštevati 76. a člen ZDDV-1.

Odbitek DDV

Davčni zavezanec ima skladno s 63. členom ZDDV-1 pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij ali tistih oproščenih transakcij, za katere ta zakon izrecno določa pravico do odbitka.

Iz navedenega izhaja, da ima investitor pravico do odbitka DDV, saj v obeh primerih, t.j. če gre za dobavo blaga ali če gre za opravljanje storitev, nabavljeno blago in storitve uporabi za namene obdavčenih transakcij.

Če bo občina uporabljala komunalno opremo za namene obdavčenih transakcij, ima pravico do odbitka DDV.

S tem pojasnilom se dopolnjujejo vsa pojasnila glede prenosov komunalne opreme z investitorja na občino.