1. Davčni zavezanec

1.1 Ali so zavarovalni posredniki in zastopniki zavezanci za obračunavanje in plačilo DFS?

1.2 Ali so zavezanci po ZDFS tuji zavarovalni agenti, ki v tujini tuji zavarovalnici zaračunavajo provizijo za posredovanje zavarovalnih storitev za neposredno opravljanje zavarovalnih poslov v RS (zavarovanja, ki krijejo škodo v RS)?

1.3 Tuja banka (brez sedeža ali poslovne enote v RS) zaračunava obresti in ločeno še provizijo (dodatne stroške kredita) slovenski pravni osebi. Posojilo je bilo odobreno in izplačano s strani tuje banke, z njenega sedeža v tujini. Ali je tuja banka zavezanka za DFS?

1.4 Ali slovenska banka d.d., ki ima sedež v RS, vključi v davčno osnovo tudi finančne storitve, ki jih opravijo njene poslovne enote v tujini, saj se po ZDFS tudi za njih šteje, da so opravljene v RS (čeprav so fizično opravljene v tujini), ker ima oseba, ki jih je opravila, sedež v RS?

1.5 Podjetje, ki po pooblastilu opravlja registracije avtomobilov in hkrati sklepa tudi avtomobilska zavarovanja, provizijo od zavarovanj zaračuna hčerinskemu podjetju (agencija za zavarovalna zastopanja - dejavnost zavarovalnih agentov), ta pa naprej zavarovalnicam. Zanima jih, kdo mora plačati DFS?

1.6 Ali drži, da DFS ne bo potrebno plačati, če bo zavarovanje prodala neposredno zavarovalnica (torej brez agenta)? Ali drži, da DFS ne bo potrebno plačati konkurenčnim družbam iz tujine, ki lahko na podlagi dovoljenja za opravljanje storitev te storitve opravljajo direktno iz matične države v EU?

2. Predmet obdavčitve

2.1 Ali pri obdavčitvi storitev zavarovalnih zastopnikov in posrednikov prihaja do dvojne obdavčitve z DFS in davkom od prometa zavarovalnih poslov (DPZP) (stranka namreč plača davek na celotno premijo zavarovanja, torej tudi na tisti del, ki vsebuje provizijo)?

2.2 Ali so predmet obdavčitve z DFS storitve kreditnega posredovanja, ki jih opravijo zavarovalni posredniki?

2.3 Ali so predmet DFS vse transakcije zavarovalnega posrednika, ne glede na naravo posla, npr. storitve pod 2. – 5. točko 14. člena Zakona o zavarovalništvu – ZZavar (Uradni list RS, št. 99/10-UPB7, 90/12 in 102/12)?

2.4 Ali je provizija, ki jo zavarovalnemu posredniku plača tuja zavarovalnica za zavarovalno posredovanje, ki ga zavarovalni posrednik opravi za slovensko podjetje, predmet DFS?

2.5 Kakšen je sistem obdavčitve, če tudi zavarovalni zastopnik opravlja zavarovalne posle preko svojega podizvajalca, ki na trgu nastopa kot samostojni podjetnik? Bi bilo treba tudi v tem primeru ponovno plačati 6,5 % davek na finančne storitve, ter tako isto zavarovalno provizijo dvakrat obdavčiti s 6,5 % DFS?

2.6 Ali so dobavitelji, ki nastopajo tudi kot kreditni posredniki pri poslih finančnega najema, zavezani obračunavanju DDV ali obračunavanju davka na finančne storitve? V praksi se ob sklenitvi posla običajno jemalcu finančnega najema zaračuna nadomestilo za odobritev posla. Od storitev odobritve posla davčni zavezanci, kadar gre za posle finančnega najema, uveljavljajo oprostitev plačila DDV. Del tega nadomestila se nato na podlagi računa odstopi posrednikom, to je dobaviteljem opreme (npr. avtomobilskim trgovcem). (dodano 8. 3. 2013)

3. Nastanek obveznosti, obračun DFS, plačilo in vračilo davka

3.1 Ali se obračuna DFS na izplačane provizije zavarovalnim posrednikom in zastopnikom v primeru, ko so bili računi izstavljeni pred veljavnostjo ZDFS?

3.2 Zaradi naknadnega znižanja oziroma vračila dela zavarovalne premije se zniža oziroma vrne del provizije, plačane zavarovalnemu posredniku ali zastopniku, pri čemer se zaradi vrnitve dela provizije zaradi prekinitve pogodb naknadno zmanjša tudi davčna obveznost (vrne del plačanega davka).

3.3 Ali je treba na računu navesti DFS? Če da, katere člene zakona je treba navesti?

4. Davčna osnova

4.1 Ali se obresti, ki vključujejo nadomestila za opravljeno storitev, vštevajo v davčno osnovo za davek na finančne storitve ter kdaj se šteje, da obresti vključujejo tudi nadomestilo za opravljeno storitev?

4.2 Ali se stroški odobritve in stroški zavarovanja, ki se upoštevajo pri izračunu EOM, ko podjetje v zvezi s prodajo svojega blaga končnim kupcem odobrava tudi potrošniške kredite po Zakonu o potrošniških kreditih, štejejo za nadomestilo (provizijo) in predstavljajo davčno osnovo za obračun DFS? Zavezanec navaja primer.

4.3 Ali sta odgovora pod točkama 4.1 in 4.2 kontradiktorna? (dodano 8. 3. 2013)

1. Davčni zavezanec

1.1 Ali so zavarovalni posredniki in zastopniki zavezanci za obračunavanje in plačilo DFS?

ZDFS v točki e) 3. člena predvideva obdavčitev storitev zavarovalnih posrednikov in zastopnikov.

Osnova za obračun davka na finančne storitve je nadomestilo (provizija), ki ga je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo – za zavarovalne zastopnike in posrednike je to provizija, ki jo prejmejo za svoje opravljene storitve.

1.2 Ali so zavezanci po ZDFS tuji zavarovalni agenti, ki v tujini tuji zavarovalnici zaračunavajo provizijo za posredovanje zavarovalnih storitev za neposredno opravljanje zavarovalnih poslov v RS (zavarovanja, ki krijejo škodo v RS)?

Glede vprašanja v zvezi s tujimi zavarovalnimi agenti, ki v tujini tuji zavarovalnici zaračunavajo provizijo za posredovanje pri sklepanju zavarovanj, ki krijejo škodo v RS, gre za finančno storitev, ki je opravljena med poslovnimi subjekti, ki nimajo sedeža ali poslovne enote na območju RS, storitev pa tudi ne opravljajo neposredno na ozemlju RS, ampak v tujini. To, da sklenjena zavarovanja krijejo škodo v RS, nima nobenega vpliva na obdavčitev z DFS, saj si provizije med seboj zaračunavajo tuje pravne osebe za posredovanje pri sklepanju zavarovalnih poslov, ki so bili v celoti opravljeni v tujini.

1.3 Tuja banka (brez sedeža ali poslovne enote v RS) zaračunava obresti in ločeno še provizijo (dodatne stroške kredita) slovenski pravni osebi. Posojilo je bilo odobreno in izplačano s strani tuje banke, z njenega sedeža v tujini. Ali je tuja banka zavezanka za DFS?

Tuja banka, ki na območju RS nima sedeža svoje dejavnosti ali poslovne enote, s svojega sedeža, ki ga ima v tujini, prejemniku storitve, ki je pravna oseba s sedežem na območju RS, izplača kredit ter si tudi zaračuna določeno provizijo. Glede na to, da je tuja banka opravila finančno storitev v tujini (s svojega sedeža) slovenski pravni osebi, ne gre za neposredno izvajanje finančnih storitev, kot je opredeljeno v tretjem odstavku 4. člena ZDFS ter tako finančna storitev ni predmet obdavčitve z DFS, saj je v celoti opravljena v tujini.

1.4 Ali slovenska banka d.d., ki ima sedež v RS, vključi v davčno osnovo tudi finančne storitve, ki jih opravijo njene poslovne enote v tujini, saj se po ZDFS tudi za njih šteje, da so opravljene v RS (čeprav so fizično opravljene v tujini), ker ima oseba, ki jih je opravila, sedež v RS?

V 4. členu ZDFS je določeno, kdaj se šteje, da se finančna storitev izvaja na območju RS. V obdavčitev so zajete storitve, ki jih izvedejo finančne institucije v RS.

Prvi odstavek določa, kdaj se šteje, da je storitev izvedena na območju RS – v osnovi se pravica obdavčitve veže na to, ali ima izvajalec storitve v RS sedež svoje dejavnosti ali sedež poslovne enote. Ker lahko posamezno storitev izvede tudi samostojni podjetnik, je v definiciji dodano tudi stalno oz. običajno prebivališče. Glede na to, da se po področni zakonodaji lahko določene storitve izvajajo neposredno, ne da bi imela finančna institucija v RS sedež ali poslovno enoto – glej npr. 34. člen Zakona o bančništvu, je v drugem odstavku dodan dodaten kriterij za določitev jurisdikcije za obdavčitev. Tako so zajete osebe, ki izvajajo dejavnost neposredno na podlagi dovoljenja regulatornega organa, kot tudi tiste, ki izvajajo dejavnost brez dovoljenja, ker to ni potrebno.

Na ta način se torej v obdavčitev kot davčni zavezanci zajamejo tisti ponudniki finančnih storitev, ki te storitve ponujajo na podlagi oziroma v skladu s slovensko zakonodajo s področja reguliranja finančnih storitev.

V enakem primeru je bilo za pojasnilo zaprošeno tudi s strani slovenske banke za njihovo podružnico v tujini, pri čemer jim je bilo pojasnjeno, da v primeru, če se provizije, ki jih zaračuna podružnica slovenske banke v tujini, ne nanašajo na storitve, opravljene na ozemlju RS, te provizije niso predmet obdavčitve z DFS.

1.5 Podjetje, ki po pooblastilu opravlja registracije avtomobilov in hkrati sklepa tudi avtomobilska zavarovanja, provizijo od zavarovanj zaračuna hčerinskemu podjetju (agencija za zavarovalna zastopanja - dejavnost zavarovalnih agentov), ta pa naprej zavarovalnicam. Zanima jih, kdo mora plačati DFS?

V skladu s 4. členom je davčni zavezanec vsaka oseba, ki na območju RS izvaja storitve iz 3. člena ZDFS. Torej so v skladu ZDFS obdavčene tudi provizije od zavarovanj, ki jih sklepa zavezanec, ki je postavil vprašanje.

V skladu s 6. členom je osnova za davek je nadomestilo (provizija), ki ga je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo. To pomeni, da bo davčni zavezanec podjetje, ki zaračuna provizijo hčerinskemu podjetju, prav tako pa bo davčni zavezanec tudi hčerinsko podjetje, in sicer za provizijo, ki jo je zaračunalo naprej in jo dobi plačano od zavarovalnice.

1.6 Ali drži, da DFS ne bo potrebno plačati, če bo zavarovanje prodala neposredno zavarovalnica (torej brez agenta)? Ali drži, da DFS ne bo potrebno plačati konkurenčnim družbam iz tujine, ki lahko na podlagi dovoljenja za opravljanje storitev te storitve opravljajo direktno iz matične države v EU?

Z DFS so obdavčene storitve zavarovalnih zastopnikov in posrednikov, kar pomeni, da v primeru, ko zavarovalnica sama, brez agenta, proda zavarovanje, in posledično za opravljeno storitev ne zaračuna provizije oz. nadomestila, ni zavezanka po ZDFS.

Po ZDFS je davčni zavezanec vsaka oseba, ki na območju RS izvaja storitve, za katere je predvidena obdavčitev, kar pomeni, da so davčni zavezanci tudi zavarovalni posredniki ali agentje, ki svoje storitve na ozemlju RS opravljajo neposredno na podlagi dovoljenja sektorskega regulatorja. Takšna ureditev je bila že do sedaj v uporabi za zavarovalnice, ki so davčne zavezanke v skladu z Zakonom o davku od prometa zavarovalnih poslov – ZDPZP (Uradni list RS, št. 96/05-UPB1).

2. Predmet obdavčitve

2.1 Ali pri obdavčitvi storitev zavarovalnih zastopnikov in posrednikov prihaja do dvojne obdavčitve z DFS in davkom od prometa zavarovalnih poslov (DPZP) (stranka namreč plača davek na celotno premijo zavarovanja, torej tudi na tisti del, ki vsebuje provizijo)?

V skladu s 6. členom ZDPZP je osnova za obračun davka od zavarovalnih poslov zavarovalna premija oz. prispevek, ki se plačuje na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe.

ZDFS v točki e) 3. člena določa, da so predmet obdavčitve po tem zakonu tudi storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, pri čemer je v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDFS davčna osnova za obračun davka nadomestilo (provizija), ki jo je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno storitvijo.

Z uvedbo DFS torej ni prišlo do dvojne obdavčitve provizij, ki si jih zavarovalni zastopniki zaračunavajo za opravljene zavarovalne storitve, saj predmet obdavčitve ni isti. Zavarovalno premijo namreč zaračuna zavarovalnica, medtem ko zavarovalni zastopnik zaračuna provizijo zavarovalnici. Predmet obdavčitve po ZDFS je torej le provizija zavarovalnega zastopnika, ne pa zavarovalna premija, ki jo zaračuna zavarovalnica.

2.2 Ali so predmet obdavčitve z DFS storitve kreditnega posredovanja, ki jih opravijo zavarovalni posredniki?

Storitve kreditnega posredovanja so obdavčene v skladu z a) točko 3. člena ZDFS, ne glede na to, kdo jih opravi.

2.3 Ali so predmet DFS vse transakcije zavarovalnega posrednika, ne glede na naravo posla, npr. storitve pod 2. – 5. točko 14. člena Zakona o zavarovalništvu – ZZavar (Uradni list RS, št. 99/10-UPB7, 90/12 in 102/12)?

Predmet DFS so storitve zavarovalnega zastopanja in posredovanja. V zvezi s storitvami, naštetimi v 2. do 5. točki ZZavar, je pomembno, kako so te storitve obravnavane z vidika DDV. Če so oproščene plačila DDV, potem so predmet DFS, če jih opravljajo zavarovalni posredniki ali zastopniki.

2.4 Ali je provizija, ki jo zavarovalnemu posredniku plača tuja zavarovalnica za zavarovalno posredovanje, ki ga zavarovalni posrednik opravi za slovensko podjetje, predmet DFS?

Ko je storitev zavarovalnega posredovanja opravljena v RS za podjetje v RS, je ta storitev predmet DFS, ne glede na to, komu je račun za opravljeno storitev izdan – tuji zavarovalnici ali naročniku zavarovanja. Za obdavčitev z DFS je pomembno, da je storitev opravljena na območju RS. V primeru, da npr. slovensko podjetje opravi storitev v Italiji za italijansko podjetje in nemško zavarovalnico, storitev ni opravljena v RS in ni predmet obdavčitve z DFS.

2.5 Kakšen je sistem obdavčitve, če tudi zavarovalni zastopnik opravlja zavarovalne posle preko svojega podizvajalca, ki na trgu nastopa kot samostojni podjetnik? Bi bilo treba tudi v tem primeru ponovno plačati 6,5 % davek na finančne storitve, ter tako isto zavarovalno provizijo dvakrat obdavčiti s 6,5 % DFS?

ZDFS v točki e) 3. člena določa, da so predmet obdavčitve po tem zakonu tudi storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, pri čemer je v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDFS davčna osnova za obračun davka nadomestilo (provizija), ki jo je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno storitvijo.

V zgornjem primeru je tako predmet DFS provizija, ki jo podizvajalec prejme kot plačilo za opravljeno storitev zavarovalnega posredovanja ali zastopanja, predmet DFS pa je tudi provizija, ki jo zavarovalni zastopnik prejme od zavarovalnice.

2.6 Ali so dobavitelji, ki nastopajo tudi kot kreditni posredniki pri poslih finančnega najema, zavezani obračunavanju DDV ali obračunavanju davka na finančne storitve? V praksi se ob sklenitvi posla običajno jemalcu finančnega najema zaračuna nadomestilo za odobritev posla. Od storitev odobritve posla davčni zavezanci, kadar gre za posle finančnega najema, uveljavljajo oprostitev plačila DDV. Del tega nadomestila se nato na podlagi računa odstopi posrednikom, to je dobaviteljem opreme (npr. avtomobilskim trgovcem). (dodano 8. 3. 2013)

Na podlagi b) točke drugega odstavka 6. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12), se za dobavo blaga šteje tudi dejanska izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje ali o prodaji blaga z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastništvo prenese najpozneje ob plačilu zadnjega obroka. Posel finančnega najema se tako po določbah ZDDV-1 obravnava kot dobava blaga.

Peti odstavek 39. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11 in 102/12) določa, da pri finančnem najemu obresti in drugih stroškov financiranja ni treba vštevati v davčno osnovo blaga, če sta dobava blaga in odobritev financiranja dogovorjeni in obračunani ločeno.

Kadar pri finančnem najemu stroški financiranja niso dogovorjeni in obračunani ločeno, se ti vključujejo v davčno osnovo dobavljenega blaga. Davčna osnova pri dobavah blaga ali storitev v skladu s 36. členom ZDDV-1 vključuje vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za opravljene dobave.

ZDDV-1 za finančne storitve predpisuje oprostitev plačila DDV. Na podlagi 4. a) točke 44. člena ZDDV-1 je dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje pri sklepanju teh poslov ter upravljanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma posojilodajalec, oproščeno plačila DDV.

V zvezi z davčno obravnavo poslov finančnega najema je treba upoštevati odločitev sodišča v sodbi Muys' en De Winter's Bouw (C-281/91), v kateri je sodišče ES obravnavalo obresti pri prodajah blaga ali storitev na odloženo plačilo. V sodbi je sodišče odločilo, da dobavitelj blaga ali storitev, ki stranki odobri odložitev plačila v zameno za plačilo obresti, opravi storitev odobritve kredita, ki je oproščena na podlagi člena 135(1)(b) Direktiva sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Na podlagi člena 135(1)(b) DDV direktive je oproščeno plačila DDV dajanje kreditov in posredovanje v zvezi s krediti ter upravljanje kreditov s strani osebe, ki kredit odobri.

Iz vašega dopisa razberemo, da dajalec finančnega najema v okviru posla finančnega najema opravi storitev odobritve posla. Pri finančnem najemu so oproščene plačila DDV obresti in vse transakcije, ki so s storitvijo financiranja tesno povezane, kot na primer odobritev financiranja. Ob predpostavki, da se storitev odobritve posla nanaša na storitev odobritve financiranja, ki jo dajalec finančnega najema opravi v okviru posla finančnega najema, je storitev oproščena plačila DDV na podlagi 4. a) točke 44. člena ZDDV-1.

Dobavitelji blaga, ki ob prodaji blaga nastopajo tudi kot posredniki med kupci blaga (jemalci finančnega najema) in dajalci finančnega najema v zvezi s financiranjem prodaje tega blaga, dajalcu finančnega najema zaračunajo provizijo za posredovanje. Storitev posredovanja, ki jo opravi dobavitelj blaga, je treba obravnavati kot storitev kreditnega posrednika in je oproščena plačila DDV v skladu s　 4. a) točko 44. člena ZDDV-1.

Kot je že navedeno, se pri finančnem najemu v odvisnosti od pogodbe stroški financiranja lahko obravnavajo različno. Če sta dobava blaga in odobritev financiranja dogovorjeni in obračunani ločeno, stroški financiranja predstavljajo samostojen promet finančnih storitev. V nasprotnem primeru se obresti in drugi stroški financiranja vštevajo v davčno osnovo blaga. Storitev posredovanja, ki jo opravi dobavitelj blaga, je v obeh primerih, ne glede na način obravnavanja stroškov financiranja, oproščena plačila DDV.

Na podlagi 3. člena ZDFS so predmet obdavčitve s tem davkom transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti in tekočimi oziroma transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti.

Od storitev posrednikov pri poslih finančnega najema se obračunava davek na finančne storitve.

3. Nastanek obveznosti, obračun DFS, plačilo ali vračilo davka

3.1 Ali se obračuna DFS na izplačane provizije zavarovalnim posrednikom in zastopnikom v primeru, ko so bili računi izstavljeni pred veljavnostjo ZDFS ?

Provizije, ki bodo plačane po 1. 3. 2013, so predmet obdavčitve z davkom na finančne storitve le, če je bil račun za opravljeno finančno storitev izdan od vključno 25. 12. 2012 (torej od datuma, ko je začel veljati ZDFS).

3.2 Zaradi naknadnega znižanja oziroma vračila dela zavarovalne premije se zniža oziroma vrne del provizije, plačane zavarovalnemu posredniku ali zastopniku, pri čemer se zaradi vrnitve dela provizije zaradi prekinitve pogodb naknadno zmanjša tudi davčna obveznost (vrne del plačanega davka).

V ZDFS ta primer sicer ni izrecno urejen, ker pa iz zakona izhaja, da se davek na finančne storitve plača le od dejansko plačanih provizij, sta Ministrstvo za finance in DURS zavzela stališče, da je treba določiti način vračila davka, s katerim bo davčnemu zavezancu omogočeno, da bo lahko pri davčnemu organu uveljavljal vračilo dela davka, ki ga je plačal na račun prvotno plačane provizije.

Takšno vračilo je mogoče izvesti šele potem, ko je davčni zavezanec dejansko vrnil plačniku del plačane provizije in samo, če zagotovi v svojem knjigovodstvu vse podatke in informacije, da bo lahko davčni organ v postopku davčnega nadzora preveril upravičenost do vračila davka. V primeru, da se znižanje provizije v dogovoru med zastopnikom/posrednikom in plačnikom provizije izvrši na način zmanjšanja plačila provizije po računu za plačilo provizije v tekočem obdobju, pa je treba paziti, da ne pride do neupravičenega okoriščanja zavezanca na račun vrnjenega davka (v teh primerih bo davek znižan že zaradi znižane davčne osnove v tekočem davčnem obdobju, zato bi še dodatno vračilo pomenilo dvakratno vračilo dela davka, kar bi neupravičeno zniževalo davčno obveznost zavezanca).

Do vračila preveč plačanega davka, ki je posledica predčasne prekinitve zavarovalnih pogodb in s tem vračila provizije lahko pride na 2 načina:

1. Naročnik (zavarovalnica) zmanjša plačilo provizije za tekoče obdobje za del provizije, ki bi ga na račun predčasno prekinjenih zavarovalnih pogodb moral zastopnik oziroma posrednik vrniti. Višina vračila mora biti razvidna iz dobropisa ali drugega dokumenta. Sam postopek vračila in višina vračila pa morata biti razvidna iz dokumentacije in podatkov v knjigovodstvu zavezanca, in sicer tako podrobno, da je v naknadni kontroli mogoče dokazati upravičenost davčnega zavezanca do zmanjšanja davčne osnove. Davčni zavezanec v tem primeru v polje 4 I. razdelka obrazca za obračun davka na finančne storitve kot davčno osnovo vključi dejansko plačano provizijo, znesek vrnjene provizije pa se v obračunu ne izkazuje posebej.

2. Naročnik (zavarovalnica) plača provizijo v celoti in neodvisno od tekoče provizije zahteva vračilo prej plačane provizije na način, da davčni zavezanec (zavarovalni zastopnik ali posrednik) dejansko vrne del plačane provizije zavarovalnici. Tudi v tem primeru mora davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke in informacije, na podlagi katerih lahko davčni organ v postopku davčnega nadzora preveri upravičenost do vračila davka V tem primeru pride do zmanjšanja davčne obveznosti zaradi vračila provizije, ki se nanaša na preteklo obdobje, zato se znesek vračila navede v II. razdelku obrazca za obračun davka na finančne storitve, in sicer na takšen način, da davčni zavezanec v polje 7 vnese davčno obdobje, v katerem je bila plačana prvotna provizija, za katero je bilo v tekočem obdobju opravljeno vračilo preveč plačane provizije in v zvezi s katero se posledično zmanjšuje davčna obveznost, v polju 8 bo davčni zavezanec izbral možnost, da gre za zmanjšanje davčne osnove, v polje 9 pa bo vnesel znesek, za katerega se je zmanjšala njegova davčna osnova za zadevno davčno obdobje. Opisane informacije se vključijo v obračun davka ne prej kot za tisto davčno obdobje, v katerem je dejansko prišlo do vračila (dela) prvotno plačane provizije.

3.3 Ali je treba na računu navesti DFS? Če da, katere člene zakona je treba navesti?

DFS se ne obračuna v trenutku, ko je finančna storitev opravljena, ampak davčna obveznost nastane v trenutku, ko je za opravljeno finančno storitev plačano nadomestilo (provizija). DFS se na računu ne navaja, davčni zavezanec pa mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti podatke, ki omogočajo pravilno in pravočasno obračunavanje davka po tem zakonu ter zakonu, ki ureja davčni postopek.

4. Davčna osnova

4.1 Ali se obresti, ki vključujejo nadomestila za opravljeno storitev, vštevajo v davčno osnovo za davek na finančne storitve ter kdaj se šteje, da obresti vključujejo tudi nadomestilo za opravljeno storitev?

V drugem odstavku 6. člena ZDFS je določeno, da se kot provizija ne štejejo obresti, ki jih je naročnik finančne storitve dolžan plačati davčnemu zavezancu v zvezi z izvedbo dogovorjene finančne storitve, če te obresti ne predstavljajo plačila nadomestila davčnega zavezanca v zvezi z opravljeno storitvijo.

Predmet obdavčitve v skladu z ZDFS niso provizije, ki so sestavni del efektivnih obrestnih mer in ki se v skladu z MRS obravnavajo kot obresti, iz plačila zanje pa ni mogoče ugotoviti, ali gre za nadomestilo stroškov.

Če torej obresti predstavljajo plačilo nadomestila v zvezi z opravljeno storitvijo oziroma je iz njihovega plačila mogoče ugotoviti, da gre za nadomestilo stroškov, se vštevajo v davčno osnovo za DFS.

V zvezi z vprašanjem, kdaj se šteje, da obresti vključujejo tudi nadomestilo stroškov za opravljeno storitev, dodajamo, da se kot nadomestilo (provizija) stroškov za opravljeno storitev šteje plačilo za izvedbo določene finančne storitve, same obresti pa niso predmet obdavčitve po ZDFS.

4.2 Ali se stroški odobritve in stroški zavarovanja, ki se upoštevajo pri izračunu EOM, ko podjetje v zvezi s prodajo svojega blaga končnim kupcem odobrava tudi potrošniške kredite po Zakonu o potrošniških kreditih, štejejo za nadomestilo (provizijo) in predstavljajo davčno osnovo za obračun DFS? Zavezanec navaja primer:

Znesek kredita: 365 EUR

Realna obrestna mera (letna): 8,75%

Realne obresti: 18,12 EUR

Stroški odobritve: 18,25 EUR

Stroški zavarovanja: 9,13 EUR

Vsi stroški kreditojemalca: 45,50 EUR.

Zakon o davku na finančne storitve v 6. členu določa, da je osnova za obračun davka na finančne storitve nadomestilo (provizija), ki ga je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo. V praksi se tovrstne provizije opredeljujejo kot nadomestila, provizije, opravnine ali stroški. Kot izhaja iz navedenega primera, so stroški odobritve kredita po svoji vsebini nadomestilo oz. provizija, zato predstavljajo davčno osnovo za davek na finančne storitve, stroški zavarovanja pa po svoji vsebini ne predstavljajo nadomestila oz. provizije, zato niso predmet obdavčitve z davkom na finančne storitve.

4.3 Ali sta odgovora pod točkama 4.1 in 4.2 kontradiktorna? (dodano 8. 3. 2013)

Če je provizija, kot izhaja iz točke 4.1, vračunana kot sestavni del efektivne obrestne mere, in torej kot taka ni samostojno izkazana in zaračunana ter iz plačila za te obresti ni mogoče ugotoviti, ali gre za nadomestilo stroškov ali ne, potem ta ni predmet obdavčitve z DFS.

V točki 4.2 pa je iz prikazanega primera razvidno, da so stroški odobritve kredita po svoji vsebini nadomestilo oz. provizija, zato predstavljajo davčno osnovo za DFS.

Vir: DURS