Zadnje obvestilo:
Objavljeni informaciji o poslovanju družb in podjetnikov v letu 2022 (1.6.2023 10:36:04)
Zadnja novička:
4.4.2023 9:20:48 Zlati komplet e-gradiv Zlati komplet je pestra zbirka e-gradiv s področja davkov, računovodstva, delovnih razmerij, prava, posebej pa obravnava tudi nekatera področja, ki so specifična za društva in samostojne podjetnike. Pri pripravi gradiv sodelujejo priznani strokovnjaki z večletnimi izkušnjami. Gradiva so res uporabna in kakovostna, kar dokazujejo številni zvesti naročniki.
Najnovejši e-seminar:
Vodenje evidenc o izrabi delovnega časa (e-gradivo) (16.5.2023 14:30:13)
Aktualno:
Koledar:
Mesečni koledarčki
Seznam poslovne programske opreme
Izračuni 2023
Obračun plače 2023
Opozorilo: Izračun trenutno deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od minimalne osnove.
Izračun avtorskega honorarja 2023
Izračun za rezidente, zavarovane po 20. členu ZPIZ-2 (zavarovan za polni delovni čas), ter za rezidente, zavarovane po 18. členu ZPIZ-2.
Podjemna pogodba 2023
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom (vstopijo v zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2)
Podjemna pogodba 2023
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Primerjalni izračun - normiranci 2022 in 2023
Obračun najemnine 2023
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Obračun študentskega dela 2023
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2023
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Izračuni 2022
Obračun plače 2022 (brez dodatne olajšave)
Opozorilo: Izračun deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od od minimalne osnove.
Obračun plače 2022 (z možnostjo upoštevanja dodatne olajšave)
Opozorilo: Izračun deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od od minimalne osnove.
Podjemna pogodba 2022
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Izračun avtorskega honorarja 2022
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Podjemna pogodba 2022
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalci pokojnine, osebe, ki ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki SO zavarovane po 18. členu ZPIZ-2)
Izračun avtorskega honorarja 2022
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalci pokojnine, osebe, ki ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki SO zavarovane po 18. členu ZPIZ-2)
Obračun študentskega dela 2022
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2022
Obračun najemnine 2022
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Potni nalog (Excel)
Temeljnica (excel)
Temeljnica
M obrazci
Excel obrazec DDPO 2022 (informativni pripomoček)
Excel obrazec DOHDEJ 2022 (informativni pripomoček)
AJPES
Video seminar
Gospodarske družbe
Samostojni podjetniki
Društva
Nepridobitne organizacije
Vpisano: 28.2.2013 12:27:16
Rubrika: Plače in delovna razmerja Natisni
Pojasnilo DURS, št. 42103-36/2007-15 01-650-02, 22. 2. 2013
Na Davčno upravo RS je bilo naslovljeno vprašanje glede izračunavanja akontacije dohodnine od dohodkov, prejetih iz tujine, kadar je delo opravljeno v Sloveniji. Gre za primere zaposlitev in opravljanja dela znotraj povezanih družb multinacionalk, ko ena družba – delodajalec posameznika napoti na delo k drugi povezani družbi. Delodajalec in posameznik se dogovorita, da neto plača ostane enaka, pri čemer stroške morebitne višje obdavčitve v državi napotitve krije delodajalec. Postavilo se je vprašanje, na kakšen način mora posameznik napovedati dohodke iz zaposlitve v Sloveniji, saj se razlika med davkom, ki bi ga posameznik plačal v državi rezidentstva, in davkom, ki ga plača v Sloveniji, šteje kot boniteta od katere se plača davek, ki ga delodajalec ne poravna v breme posameznika.
Davčna uprava je v sodelovanju z Ministrstvom za finance v zvezi s tem v letu 2008 podala pojasnilo*. Ministrstvo za finance je ponovno preučilo zadevo in zavzelo naslednje stališče:
Zavezanec, ki prejme dohodek iz zaposlitve od tujega delodajalca za delo, opravljeno v Sloveniji, in je s tujim delodajalcem dogovorjen, da se njegova neto plača ne spremeni, pri tem pa stroške višje obdavčitve v državi napotitve krije tuj delodajalec, je dolžan v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve napovedati bruto znesek, ki ustreza seštevku neto plače, plačanih prispevkov za socialno varnost in davka, ki se ga izračuna po slovenski zakonodaji.
Dohodki iz zaposlitve imajo v skladu z 9. členom Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12 in 94/12; v nadaljevanju: ZDoh-2) vir v Sloveniji, če se zaposlitev izvaja v Sloveniji. Kadar dohodek iz zaposlitve izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca, kot to določa 285. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB4, 32/12 in 94/12; v nadaljevanju: ZDavP-2).
V Sloveniji sistem obdavčevanja fizičnih oseb temelji na predpostavki, da prejemnik dohodka prejme dohodek v polnem (bruto) znesku. Davčno obveznost lahko izpolni davčni zavezanec sam ali pa je z zakonom izračun davka prenesen na plačnika davka (običajno je to izplačevalec dohodka). Plačnik davka ima tako zakonsko podlago, da dohodka, ki pripada prejemniku, ne izplača v polnem znesku. Prejemnik dohodka tako razpolaga le z za davek zmanjšanim (neto) zneskom. V primeru, da dohodek ne podleže obdavčitvi z davčnim odtegljajem (ker npr. izplačevalec dohodka po 58. členu ZDavP-2 nima statusa plačnika davka), izplačevalec dohodka prejemniku pripadajočega dohodka ne zmanjša za z zakonom določenim zneskom davka, zaradi česar prejemnik dohodka tako neposredno razpolaga z dohodkom v polnem (bruto) znesku.
V primerih napotitev na delo v Slovenijo, ko sta posameznik – prejemnik dohodka in delodajalec dogovorjena, da se neto plača posameznika ne spremeni, je treba šteti, da je posameznik prejel oziroma mu je delodajalec dal na razpolago takšno plačo, da mu bo po plačilu akontacije dohodnine od tega dohodka v Sloveniji ostal dohodek v višini njegove dogovorjene neto plače. Izhajajoč iz navedenega se v tem primeru šteje, da je bila posamezniku takšna plača dana na razpolago, ko mu je bila dejansko izplačana neto plača. Pri tem pa ni pomembno, ali delodajalec znesek, ki je namenjen plačilu akontacije dohodnine v Sloveniji, izplača neposredno posamezniku ali njegovemu davčnemu svetovalcu, ki zanj vloži napoved. V petem odstavku 15. člena ZDoh-2 je namreč določeno, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi, ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi.
Navedeno torej pomeni, da mora posameznik – kadar prejme dohodek iz zaposlitve od delodajalca v tujini za delo, opravljeno v Sloveniji, in sta posameznik kot prejemnik dohodka in delodajalec dogovorjena, da se neto plača posameznika ne spremeni, pri tem pa stroške višje obdavčitve v državi napotitve krije delodajalec – v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve vpisati bruto znesek, ki ustreza seštevku neto plače, plačanih prispevkov za socialno varnost in davka, ki se ga izračuna po slovenski zakonodaji.
Zgoraj navedeno velja za primere odmere akontacije dohodnine med letom. Običajno ti posamezniki lahko pridobijo status rezidenta ali uveljavljajo olajšavo za rezidente držav članic EU oz. EGP po 116. členu ZDoh-2. V teh primerih lahko pride do letne odmere dohodnine z vračilom ali doplačilom davka. Če sta posameznik in delodajalec dogovorjena, da doplačilo davka po informativnem izračunu dohodnine oz. letni odločbi o odmeri dohodnine pokrije delodajalec, se to doplačilo delodajalca šteje kot neto dohodek iz delovnega razmerja posameznika, prejet v letu, ko je plačan (kar pomeni, da bo posameznik vključil v napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve temu neto znesku ustrezen bruto znesek, ugotovljen na način kot je opisano v prejšnjem odstavku).
Glede na navedeno se z dnem izdaje zgoraj opisanega stališča prenehajo uporabljati pojasnila v zvezi s to problematiko iz leta 2008, ki so objavljena na spletni strani DURS.
*Pojasnilo je objavljeno na spletnih straneh DURS:
Pojasnilo DURS, št. 42103-36/2007/1 z dne 18. 11. 2008
Pojasnilo DURS, št. 42103-36/2007/2 z dne 15. 12. 2008
OPOMBA:
Z dnem izdaje tega pojasnila se prenehajo uporabljati pojasnila iz leta 2008, in sicer Pojasnilo DURS, št. 42103-36/2007/1 z dne 18. 11. 2008 in Pojasnilo DURS, št. 42103-36/2007/2 z dne 15. 12. 2008.
Ključne besede: |
Zadnji članki iz rubrike: 24.5.2023 16:18:01: 19.5.2023 14:14:35: 18.5.2023 12:14:45: 16.5.2023 16:50:02: 16.5.2023 15:21:39: |
Najnovejši članki: 2.6.2023 15:57:21: 2.6.2023 15:33:23: 2.6.2023 10:18:36: 1.6.2023 10:36:04: 30.5.2023 17:07:02: |
Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Carpe diem, d.o.o., Kranj
Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti | Kolofon
E-pošta: Info | Webmistress