Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 12.3.2003

Socialno-ekonomsko sporazumevanje

GZS

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Socialno-ekonomsko sporazumevanje

Socialno partnerstvo omogoča upoštevanje različnih interesov in oblikovanje širokega razvojnega soglasja. S socialnim sporazumom zasledujemo interes povečevanja blaginje z uravnoteženim razvojem vseh njenih sestavin. Urejanje medsebojnih odnosov s socialnim dialogom sprejemamo kot trajni način s katerim iščemo skupne rešitve za nastale izzive in oblikujemo nove predloge ukrepov, ki bodo pripomogli k nadaljnjemu razvoju. Socialni sporazum mora biti uravnotežen in usklajen dokument. Po mnenju GZS bi moral socialni sporazum za obdobje 2003-2005 ponuditi povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v skladu z lizbonskimi cilji. Ti poudarjajo, da EU želi postati družba znanja, ki bo imela najbolj konkurenčno gospodarstvo v svetu in bo v razvoj in raziskave vlagala vsaj 3% BDP.


Na GZS smo z dosedanjim potekom pogajanj med socialnimi partnerji zadovoljni. Odprti sta ostali še področji davkov in sistema plač. Menimo, da moramo na področju politike plač ravnati v skladu z Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač, ki velja do sredine naslednjega leta. Vsi drugi pritiski na povečanje plač pomenijo zmanjševanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva in povečanje inflacije. To bi bilo lahko dolgoročno škodljivo tako za gospodarstvo kot za zaposlene in za državo, ki mora do vstopa v EU inflacijo znižati na tri do štiri odstotke letno. Zato tudi predlagamo, da se od leta 2004 minimalne plače usklajujejo enkrat letno z rastjo življenjskih stroškov brez upoštevanja rasti cen alkohola in tobačnih izdelkov. Gospodarstvo pričakuje tudi reformo davčne zakonodaje, ki bo razbremenila faktor delo in s tem zmanjšala stroške dela. Delodajalci vztrajamo pri dvigu praga obdavčitve izplačanih plač s sedanjih 130.000 na 180.000 tolarjev. Tega davka ne poznajo skoraj v nobeni drugi evropski državi. Predlani so proračunski prihodki iz davka na plače realno porasli za 14,1 odstotka, lani ponovno za 4,6 odstotka. Dosedanji podatki potrjujejo, da spremembe zakona o davku na izplačane plače in hkratne spremembe prispevkov delodajalcev za zdravstvo, ki so se uveljavile lani, ne pomenijo razbremenitve gospodarstva. Povprečna stopnja davka na plače je v letu 2002 znašala že 5,3 %. Iz takšnih ugotovitev izhaja, da je davek predvsem inštrument polnjenja proračuna, ne pa element ekonomske politike. Prav zaradi tega GZS vztraja pri dvigu praga obdavčitve na 180.000 tolarjev plače. To je eden ključnih pogojev za uspešno končanje pogajanj. Pomembno in dolgotrajno je bilo tudi pogajanje o zdravstvu in zdravstvenem varstvu. Za nas je pomembno, da se na tem področju najprej racionalizirajo procesi znotraj zdravstvenega sistema, ne pa zgolj išče rešitve v smeri povečanja prispevkov za te namene.


Na GZS smo zadovoljni, da smo socialni partnerji prejšnji teden (6.3.03) parafirali aneks št. 3 k tarifni prilogi splošne kolektivne pogodbe, s katerim smo določili višino minimalnega regresa za letošnje leto, ki znaša 132.170 tolarjev. S tem smo ponovno potrdili pomembnost Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Menimo, da je obstoj splošne kolektivne pogodbe pomemben saj z njo zagotavljamo enotne osnove za plačni model oz. sistem v Sloveniji, kot podlago za plačne modele po dejavnostih. S Skp želimo nadalje enotno urediti pripravništvo in podlago za arbitražo pri reševanju delovno individualnih sporov. Čeprav zakon nasprotuje na možnost poenostavljene ureditve v kolektivnih pogodbah dejavnosti tudi za male delodajalce, ni realno pričakovat, da bi to problematiko urejala vsaka dejavnost posebej-primerno je, da to uredi Splošna kolektivna pogodba. Pomembno je vedeti, da za nekatere dejavnosti ni oblikovana kolektivna pogodba. Po podatkih našega poslovnega registra gre za najmanj 28.000 gospodarskih subjektov in 75.000 zaposlenih delavcev. Za te Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo učinkuje kot KP dejavnosti. Splošna (nekoč imenovana generalna) kolektivna pogodba za celotno gospodarstvo ustvarjata učinke za vse zaposlene, kar je pomemben element enotnosti ureditve in pravne varnosti za vse državljane.


V zadnjem času, so se pojavili pritiski (predvsem s strani Svobodnih sindikatov) po izločitvi GZS iz kolektivnih pogajanj. Poznani so nam argumenti ILO o prostovoljnem organiziranju obeh strani pri sklepanju kolektivnih pogodb. Med članicami EU Avstrija tega načela sicer ne upošteva, saj tam sklepajo kolektivne pogodbe na delodajalski strani zbornična združenja z obveznim članstvom. GZS ima v svoji več kot 150. letni tradiciji korenine prav v avstrijskem modelu. Socialni dialog razumemo kot »ekonomsko socialni dialog«, ki je širši od urejanja klasičnih industrijskih razmerij. Ne moremo se strinjati z umikom GZS iz socialnega dialoga tudi zato, ker ga pojmujemo širše. Ne gre le za sporazumevanje o klasičnih delovno pravnih vprašanjih kot so plače, delovni čas, delavsko soupravljanje, izobraževanje, starševski dopusti, varnost na delovnem mestu itd., ampak tudi za vrsto makroekonomskih vprašanj, ki so ključnega pomena za tak gospodarski razvoj države, ki bo omogočal ustrezno socialno oz. delovno pravno politiko. Tu gre za pomembna vprašanja državnega proračuna, fiskalne, monetarne in dohodkovne politike in vrsto ukrepov ter zakonov, ki so pomembni za gospodarstvo kot celoto. Zato tudi govorimo o »ekonomsko-socialnem« in ne le »socialnem dialogu«.


Vir: Sporočilo za medije

Zadnji članki iz rubrike:

8.6.2019 8:40:01:
Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s spremembo socialne zakonodaje v Republiki Avstriji

8.6.2019 8:33:07:
Vlada sprejela opredelitev v sodnem postopku pred Sodiščem EU

8.6.2019 8:26:36:
Vlada izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

30.5.2019 14:02:24:
Odziv MDDSZ glede predloga novele Zakona o socialno varstvenih prejemkih

28.5.2019 17:13:33:
Študija OECD o vplivu dekarbonizacije cestnega prometa na davčne prihodke v Sloveniji

Najnovejši članki:

19.6.2019 10:43:55:
Novi predlogi davčnih sprememb - 18. 6. 2019

18.6.2019 15:39:26:
Oddajate stanovanje preko Airbnb in Bookinga? Kaj pa davki?

18.6.2019 15:31:28:
Obvezna socialna zavarovanja davčnih rezidentov RS, ki na Hrvaškem oddajajo nepremičnine v najem za turistične namene

18.6.2019 14:37:26:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2L)

17.6.2019 16:16:41:
Pravilnik o prepovedanih nerevizijskih storitvah revizijskih družb

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT