Opravilna številka: Sodba I Up 170/2005
Datum: 15.3.2005

JEDRO: Davčni organ po uradni dolžnosti obnovi postopek dohodnine, če izve za obnovitveni razlog.

OBRAZLOŽITEV:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 22.8.2003. Z njo je bila zavrnjena njena pritožba proti sklepu Davčnega urada L., Izpostave V.R. z dne 11.3.2003, s katerim je bilo odločeno, da se postopek o odmeri dohodnine za leto 1999, končan z odločbo z dne 15.9.2000 ter za leto 2000 končan z odločbo z dne 14.1.2003 obnovi po uradni dolžnosti v obsegu, da se glede na nova dejstva ugotovi pravilna osnova za odmero dohodnine za leti 1999 in 2000 (1. točka izreka) ter da obnova postopka zadrži izvršitev odločbe iz prejšnje točke (2. točka izreka).

V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da naj bi bilo (glede na podatke upravnih spisov) z inšpekcijskim pregledom pravilnosti in pravočasnosti obračunavanje in plačevanja davkov in prispevkov za leta 1999, 2000 in 2001 pri pravni osebi L.g.b. d.d. L. (zapisnik z dne 20.2.2003) ugotovljeno, da je omenjena pravna oseba zaposlenim geometrom (kar tožnica je) za čas, evidentiran kot delo na terenu, izplačevala dnevnice ter jih knjižila kot povračila stroškov v zvezi z delom. Zneske dnevnic, ki presegajo zneske terenskega dodatka, je glede na 1. točko 6. člena Zakona o dohodnini (ZDoh) šteti za druge prejemke iz delovnega razmerja. Tožnica jih v napovedi za odmero dohodnine ni napovedala, zato je sodišče prve stopnje pritrdilo stališču tožene stranke, da bi bila v primeru, če bi jih napovedala, odmera njene dohodnine drugačna. Ko gre za obnovo postopka po uradni dolžnosti, se procesno razmerje med organom in stranko vzpostavi z izdajo sklepa o obnovi postopka, s čemer stranka pridobi pravico udeleževati se postopka. Zato je zavrnilo ugovor o bistveni kršitvi pravil postopka, ker tožnica pred izdajo sklepa z dne 19.3.2003 ni bila zaslišana. Enomesečni rok, na katerega je vezan organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti teče od dneva, ko je mogel davčni organ prve stopnje navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Z izdajo zapisnika o inšpiciranju se pomembna dejstva povežejo v celoto in izrazijo navzven. Zato se je v obravnavanem primeru, glede na datum izdaje zapisnika (20.2.2002), rok enega meseca iztekel 20.3.2003, ko je moral biti sklep o obnovi postopka izdan in odpravljen. Zato je zavrnilo ugovor, da bi se novi dokazi v smislu obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP lahko uporabili že 19.2.2002 (v času inšpekcijskega pregleda pri L.g.b. d.d. L.). Ugovor, da bi moral biti zapisnik o inšpekcijskem pregledu pisan dnevno, pa je zavrnilo s sklicevanjem na 15.a člen Zakona o davčnem postopku.

Tožnica vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (1. in 3. točke 1. odstavka 72. člena ZUS). Navaja, da pred izdajo sklepa z dne 19.3.2003 ni bila zaslišana. Zapisnik o inšpekcijskem pregledu ni bil voden dnevno v skladu z ZUP, zato tudi ni mogoče ugotoviti kdaj je prvostopni davčni organ dejansko izvedel za obnovitveni razlog; vsekakor pa naj bi to bilo že 19.2.2002, ko naj bi mu inšpicirana pravna oseba sporočila relevantna dejstva. Tudi če bi držalo, da se je enomesečni rok za odločitev o obnovi postopka odmere dohodnine iztekel 20.3.2003, je bilo o zadevi odločeno prepozno, saj ji je bil sklep o obnovi vročen šele 21.3.2004. Zato predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je davčni organ prve stopnje obnovil postopek odmere dohodnine po uradni dolžnosti (1. odstavek 260. člena ZUP). Svojo odločitev je oprl na novo dejstvo, za katero je izvedel iz zapisnika o pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov za leta 1999, 2000 in 2001 pri pravni osebi L.g.b. d.d. L. (z dne 20.2.2003).

Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti izda pristojni organ sklep, s katerim odloči, da se postopek obnovi, če poprej ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji (2. odstavek 268. člena ZUP). Izvesti mora formalni preizkus in ugotoviti, ali je okoliščina, ki pomeni razlog za obnovo postopka, verjetno izkazana (1. odstavek 267. člena ZUP). Gre za predhodni postopek, v katerem se obravnava abstraktna dopustnost obnove postopka. Gre za pravni preizkus, saj se ne ugotavlja, ali novo dejstvo res obstaja, ampak se novo dejstvo ocenjuje le abstraktno: ali je uveljavljani razlog obnove eden izmed tistih, ki so našteti v zakonu.

V obravnavani zadevi dejstvo, da naj bi pravna oseba L.g.b. d.d. L. svojim zaposlenim za čas, evidentiran kot delo na terenu, izplačevala dnevnice ter jih knjižila kot povračila stroškov v zvezi z delom, predstavlja novo dejstvo, ki ga davčni organ v prejšnjem postopku (odmere dohodnine) ni mogel uporabiti, ker mu ni bilo znano; torej predstavlja obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP.

Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti izda pristojni organ sklep, s katerim odloči, da bo postopek obnovljen, če poprej ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji (2. odstavek 268. člena ZUP). Če ugotovi, da je obnovitveni razlog verjetno izkazan (1. odstavek 267. člena ZUP), mora preizkusiti še, ali je okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo postopka, takšna, da bi lahko (sama zase ali v zvezi z drugimi, že ugotovljenimi) okoliščinami pripeljala do drugačne odločbe (3. odstavek 267. člena ZUP). Pri tem preizkusu pa ne gre za vprašanje, ali v resnici obstaja tista okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo postopka, temveč za presojo njene kvalificiranosti (pravne relevantnosti): ali bi, če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne odločbe v stvari.

Tožeča stranka naj ne bi v napovedi za odmero dohodnine za leti 1999 in 2000 napovedala zneskov dnevnic, ki presegajo zneske terenskega dodatka. Ker pa bi napoved teh prejemkov (drugi prejemki iz delovnega razmerja po 1. točki 6. člena ZDoh) mogla pripeljati do drugačne odmere dohodnine za omenjeni leti, če bi bili znani in upoštevani v prejšnjem postopku, je bila obnova postopka v obravnavani zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljena.

Ker je šlo za obnovo postopka po uradni dolžnosti, ni šlo za kršitev postopka, če dohodninski zavezanec oziroma tožnica v tej fazi postopka (to je v fazi dovolitve obnove) ni imela možnosti, da se izjavi o dejstvih, ki so bila odločilna za izdajo odločbe o obnovi postopka, niti da sodeluje v postopku. Zato bo to možnost imela v obnovljenem postopku, ko se bo ugotavljalo, ali je zatrjevani dejanski stan obnovitvenega razloga tudi v resnici podan. Takrat (pred izdajo odločbe v obnovljenem postopku) bo imela možnost, da ponudi dokaze za obrambo svojih pravic.

Po določbi 2. odstavka 263. člena ZUP je na enomesečni rok, v katerem lahko predlaga obnovo postopka stranka, vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti. Omenjeni subjektivni (prekluzivni) rok teče v primeru iz 1. točke 260. člena ZUP od dneva, ko je stranka oziroma organ mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Z organom, po stališču pritožbenega sodišča, ne more biti mišljen davčni inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor kot vrsto (obliko) davčnega nadzora, ampak organ, ki izda odločbo, na katero se nanaša obnovitveni razlog. Zato omenjeni rok teče od dneva, ko je za odločanje o obnovi pristojen organ zvedel za nova dejstva oziroma jih je mogel navesti. Ta pa po presoji pritožbenega sodišča, v obravnavani zadevi (glede na podatke upravnih spisov) ni mogel začeti teči pred 20.2.2003. To pa pomeni, da je moral biti sklep o obnovi postopka izdan (in odpremljen) najkasneje 20.3.2003. V skladu z 2. odstavkom 100. člena ZUP se namreč rok, ki je določen po mesecih, konča s pretekom tistega dneva v mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je bilo komu kaj vročeno ali sporočeno oziroma z dnem, ko se je zgodil dogodek, od katerega se šteje rok. Zato je v obravnavanem primeru sklep o dovolitvi obnove odmernega postopka, ki je bil izdan 20.3.2003 pravočasen.

Ker torej nista podana uveljavljana pritožbena razloga (iz 1. in 3. točke 1. odstavka 72. člena ZUS) niti razlogi iz 3. odstavka 72. člena ZUS, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je vrhovno sodišče v skladu s 73. členom ZUS pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo.

Zadnja sprememba: 21.5.2007

VIR:http://www.sodnapraksa.si