V Uradnem listu RS št. 94/12 je bil dne 10. 12. 2012 objavljen Zakon o davku na finančne storitve. Zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

Z novim Zakonom o davku na finančne storitve se uvaja obveznost plačevanja davka na finančne storitve, po katerem bodo predmet obdavčitve finančne storitve, ki so po obstoječi ureditvi oproščene plačila DDV v skladu z zakonom, ki ureja sistem DDV ter storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov. Predmet obdavčitve so tako:

a) dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje pri sklepanju teh poslov ter upravljanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma posojilodajalec,

b) izdajanje kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev ter upravljanje kreditnih garancij s strani kreditodajalca,

c) transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti in tekočimi oziroma transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti,

d) transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo,

e) storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov.

Predmet obdavčitve niso transakcije in posredovanje z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji ter upravljanje investicijskih skladov, čeprav so te storitve oproščene plačila DDV.

Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki na območju Republike Slovenije izvaja finančne storitve, ki so predmet obdavčitve z davkom na finančne storitve. Svojo obveznost mora davčni zavezanec izkazati v obračunu davka na finančne storitve. Davčni zavezanci za davek na finančne storitve bodo torej banke, druge finančne institucije in druge osebe, ki izvajajo finančne storitve, za katere je predvidena obdavčitev po tem zakonu, vključno s podružnicami tujih bank in poslovnimi enotami tujih pravnih oseb v Republiki Sloveniji ter vključno s tistimi tujimi osebami, ki po materialni zakonodaji lahko opravljajo finančne storitve v Republiki Sloveniji neposredno.

Davek na finančne storitve je transakcijski davek, zato se bo obračunaval od opravljenih storitev. Davčna obveznost nastane v trenutku, ko je finančna storitev opravljena, finančna storitev pa se šteje za opravljeno takrat, ko je zanjo plačano nadomestilo (provizija).

Davčna stopnja je 6,5 odstotka od davčne osnove.

Zakon določa oprostitev plačila davka za nekatere finančne storitve, in sicer za storitve, ki so obdavčene z DDV in davkom od prometa zavarovalnih poslov ter za finančne storitve, ki jih opravijo določeni subjekti, npr. BS, ECB, EU, evropski instrument za finančno stabilnost, mednarodna finančna institucija, ki jo ustanovita dve ali več držav članic EU, Evropska skupnost za atomsko energijo, EIB, mednarodne organizacije ter diplomatska in konzularna predstavništva tujih držav.

Za davčno obdobje se šteje obdobje enega koledarskega meseca. Davčni zavezanec mora obračunati davek za vsako posamezno davčno obdobje, v katerem je opravil finančne storitve, ki so predmet obdavčitve po zakonu o davku na finančne storitve. Davčnemu organu mora predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje, v katerem je nastala obveznost obračuna davka, in sicer najpozneje zadnji delovni dan meseca, ki sledi davčnemu obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun davka.

Podrobnejša vsebina in oblika obrazca za obračun ter način njegove izpolnitve bo predpisana v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Davčni zavezanec mora davek plačati najpozneje zadnji delovni dan meseca, ki sledi davčnemu obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun davka.

Davčni zavezanci bodo prvič obračunali davek po tem zakonu za tretji mesec, ki sledi mesecu, v katerem je bil zakon uveljavljen (torej za davčno obdobje marec 2013).

Glede popravljanja napak iz preteklih davčnih obdobij v tekočem obračunu in naknadni predložitvi obračuna po preteku predpisanega roka za njegovo predložitev ter glede predlaganja davčnih obračunov pri postopku prenehanja davčnih zavezancev, pri postopku prisilne poravnave, pri stečajnem postopku, pri postopku likvidacije in ob smrti davčnega zavezanca, se smiselno uporabljajo določbe Zakona o davku na dodano vrednost.

Vir: DURS