INFORMACIJA O NOVOSTIH, KI JIH PRINAŠA ZDOH-2L

V Uradnem listu RS, št. 94/12 je bil dne 10. 12. 2012 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: novela ZDoh-2L), ki je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2013.


V nadaljevanju povzemamo bistvene novosti, ki jih prinaša novela ZDoh-2-L.


Spremembe glede opredelitve vira dohodka


S spremenjeno določbo 14. člena (vir dohodka iz vzajemnih skladov) ZDoh-2 se določi, da imajo dohodki iz investicijskih skladov, vključno z dobičkom iz kapitala, doseženim z odsvojitvijo investicijskih kupnov ali delnic, vir v Sloveniji, če je investicijski sklad oblikovan oziroma ustanovljen v Sloveniji, in sicer ne glede na vrsto investicijskega sklada (vzajemni sklad, krovni sklad, alternativni sklad ali investicijska družba) in ne glede na to, kje je ustanovljena družba za upravljanje, ki investicijski sklad upravlja. S tem se postavijo v enak položaj skladi, ki so oblikovani v Sloveniji in jih upravlja v Sloveniji ustanovljena družba za upravljanje, ter skladi, ki so oblikovani v Sloveniji in jih upravlja v drugi državi EU ustanovljena družba za upravljanje. Sprememba je vsebinsko povezana s 16., 17. in 18. členom ZDoh-2L.


Spremembe na področju bonitet za uporabo službenega vozila


Z dopolnitvijo drugega odstavka 43. člena ZDoh-2 je odpravljeno različno vrednotenje bonitete za uporabo službenega osebnega vozila za privatne namene, glede na način pridobitve. V nabavno vrednost vozila se, ne glede na na način pridobitve, všteva davek na dodano vrednost. Glede na predhodno veljavno določbo, se v primeru pridobitve vozila s poslovnim najemom, v nabavno vrednost ni všteval davek na dodano vrednost, če je imel najemodajalec v poslovnih knjigah (zaradi pravice do odbitka DDV) vrednost vozila izkazano brez DDV. To je pomenilo neenako davčno obravnavo zavezancev, ki so imeli v privatni rabi službeno vozilo, saj je bila višina bonitete odvisna od načina pridobitve.


Obdavčitev dohodkov iz dejavnosti


S spremembo drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 se določa, da se za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za obvezen prehod iz pavšalne obdavčitve dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (na podlagi katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj) na ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma normiranih odhodkov, namesto enoletnega

dohodka upošteva povprečni skupni dohodek dveh zaporednih davčnih let. Na podlagi te spremembe so kmečka gospodinjstva, katerih povprečni skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti dveh zaporednih let preseže 7.500 eurov, dolžna pri davčnem organu priglasiti ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma normiranih odhodkov.


Rok, ki določa obvezen prehod kmečkih gospodinjstev na vodenje knjig, se na podlagi 34. člena ZDoh-2L zamika za eno leto, in sicer s 1. 1. 2013 na 1. 1. 2014.


Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov


a) Pogoji za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov


V 48. členu ZDoh-2 so spremenjeni pogoji za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z uporabo normiranih odhodkov za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Ohranja se samo pogoj prihodkov. Črtata se pogoja zaposlitve in vodenja poslovnih knjig in evidenc, ob tem pa se tudi povečuje višina prihodkov (limita) kot pogoja za vstop v sistem normiranih, in sicer na 50.000 eurov. Zavezanec, ki bo želel ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, bo pri davčnem organu to priglasil na način in v roku, ki ga predpisuje zakon, ki ureja davčni postopek. Smiselno enaka vsebinska rešitev je narejena s spremembo šestega in sedmega odstavka 48. člena za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pri čemer se ohranja posebna ureditev upoštevanja tudi drugih članov kmečkega gospodinjstva, poleg nosilca, pri ugotavljanju višine limita za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.


Z namenom preprečevanja špekulativnega ustanavljanja, reorganiziranja in zapiranja podjetij, s čimer bi podjetja lahko umetno ustvarila pogoje za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z uporabo normiranih odhodkov, se določajo situacije, ko se ne šteje, da je zavezanec na novo začel opravljati dejavnost. Za zavezance, ki so na novo začeli opravljati dejavnost, je v četrtem odstavku 48. člena zakona določeno, da pri ugotavljanju davčne osnove v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če so začeli opravljati dejavnost v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta, lahko priglasijo upoštevanje normiranih odhodkov, pri čemer se izpolnjevanje pogoja prihodkov ne ugotavlja.


Tako se na podlagi novega osmega odstavka 48. člena za potrebe določanja višine prihodkov iz spremenjenega tretjega in šestega odstavka ne šteje, da je zavezanec na novo začel opravljati dejavnost, če je v 18. mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ponovno začel opravljati dejavnost, če jo je v roku šestih mesecev pred tem prenehal opravljati, ali če je ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu ali če je prišlo do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo ali na novega zasebnika ali če je začel na novo opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja od druge osebe.


V zgoraj naštetih primerih se v prihodke iz dejavnosti, v davčnem letu pred davčnim letom, za katero se uveljavlja ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, štejejo tudi prihodki zavezanca, doseženi pred prenehanjem opravljanja dejavnosti, prihodki družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu, ki jo je ustanovil zavezanec, ter prihodki osebe, ki je prenesla podjetje na novega zasebnika, ali prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja, doseženi v tem obdobju, kar ureja novi deveti odstavek. Za prihodke oseb po tem členu se upoštevajo prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju. Pri zavezancih, ki pa so na novo začeli opravljati dejavnost, se prihodkovni pogoj ne bo ugotavljal, ker podatki za takega zavezanca niti ne bodo obstajali.


b) Obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov


V novem enajstem odstavku 48. člena zakona je določeno materialno pravilo za avtonomno prenehanje ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. V skladu s tem odstavkom zavezanec na podlagi svoje lastne odločitve preneha ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če obvesti davčni organ o prenehanju ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in

normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Rok za predložitev takega obvestila, ki je prekluziven rok za uveljavljanje te pravice, je določen v zakonu, ki ureja davčni postopek. Obvestilo, ki ga bo predložil zavezanec do predpisanega roka, bo učinkovalo od začetka leta, za katero je davčni zavezanec obvestil davčni organ.


Z novim dvanajstim odstavkom 48. člena zakona se določa avtomatizem sistema ugotavljanja davčne osnove z uporabo normiranih dohodkov. Davčni zavezanec, ki bo želel izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov, bo moral v skladu s prejšnjim odstavkom v tekočem letu obvestiti o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za to davčno leto. Zavezanec se tako lahko prostovoljno odloči, da ne bo več ugotavljal davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, čeprav še vedno izpolnjuje pogoje. V nasprotnem primeru, ko davčni zavezanec ne bo obvestil davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se bo štelo, da še naprej ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če bo za to izpolnjeval pogoje. Če pa bo takšno obvestilo zavezanec predložil, bo moral za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.


c) Neizpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov


Z novim trinajstim odstavkom 48. člena zakona je zaradi določenega samodejnega podaljševanja ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov izrecno določena obveznost, da mora zavezanec preverjati izpolnjevanje pogoja višine prihodkov iz tretjega ali šestega odstavka tega člena za vsako davčno leto, za katero želi še naprej ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Na podlagi navedenega pravila bo moral zavezanec vsako leto preverjati, ali njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred davčnim letom, za katero uveljavlja ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne presegajo 50.000 eurov, kot je določeno v tretjem ali šestem odstavku tega člena.


V skladu z novim štirinajstim odstavkom 48. člena zakona bo zavezanec, če bo ugotovil, da za dve zaporedni predhodni davčni leti prihodkovnega pogoja ni izpolnjeval, dolžan v davčnem letu, ki sledi dvema zaporednima predhodnima davčnima letoma, za kateri prihodkovnega pogoja ni izpolnjeval, ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Če davčni zavezanec te obveznosti ne bo izpolnil, sta za to kršitev v zakonu, ki ureja davčni postopek, predvidena prekršek in globa. Ta določba določa obvezno prenehanje ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če ne izpolnjuje pogojev za obstanek v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Davčni organ pa bo lahko v davčnem nadzoru ugotovil, da davčni zavezanec ni izpolnjeval pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, na podlagi česar bo ustrezno prilagodil davčno obveznost tega davčnega zavezanca za relevantno davčno leto.


č) Upoštevanje prihodkov in odhodkov


Črtan je drugi odstavek 49. člena zakona s čimer se ukinja priznavanje prihodkov po principu plačane realizacije (upoštevanje prihodkov ob njihovem plačilu), ki je veljala za davčne zavezance, ki so svojo davčno osnovo v preteklosti ugotavljali na podlagi normiranih odhodkov. Na podlagi te spremembe bo za vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ne glede na to ali bodo svojo davčno osnovo ugotavljali na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, veljalo, da svoje prihodke in odhodke pri ugotavljanju davčne osnove upoštevajo ob njihovem nastanku.


V skladu z drugim odstavkom tega člena se glede na ukinitev priznavanja prihodkov po principu plačane realizacije spremeni določba o priznavanju prihodkov in odhodkov tako, da se prihodki in odhodki pri prehodih med ugotavljanjem davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ter ugotavljanjem davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov upoštevajo na način, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja.


d) Posebnosti določanja davčne osnove pri osnovni kmetijski in gozdarski dejavnosti


Dodan je nov četrti odstavek 58. člena ZDoh-2, ki določa, kdaj se šteje, da je zavezanec začel na novo opravljati osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Tako se šteje za novo začeto opravljanje osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti tudi prehod ugotavljanja davčne osnove iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti iz ugotavljanja davčne osnove po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka v ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Ne bo pa se štelo za začetek nove osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, če se je v okviru kmečkega gospodinjstva pred prehodom že opravljala tudi druga kmetijska ali dopolnilna dejavnost na kmetiji, kot jo določajo predpisi o kmetijstvu. V teh primerih se bodo med prihodke po tretjem oziroma šestem odstavku 48. člena zakona šteli prihodki zavezanca in članov kmečkega gospodinjstva iz druge kmetijske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ugotovljeni po pravilih o računovodenju in doseženi v obdobju iz tretjega oziroma šestega odstavka 48. člena zakona.


e) Višina normiranih odhodkov


S spremembo prvega odstavka 59. člena zakona se določa nova višina normiranih odhodkov v višini 70 %.


f) Izguba


S spremembo drugega odstavka 60. člena zakona, se določa, da lahko zavezanec za neizkoriščene davčne izgube zmanjšuje davčno osnovo tudi v naslednjih letih. Pravica za uveljavljanje neizkoriščenih izgub ne preneha s prehodom na ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, temveč je v času, ko zavezanec ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov le izključeno njeno uveljavljanje. S tem je tudi s pojasnjevalnim namenom določeno, da zavezanci, ki imajo neizkoriščeno davčno izgubo in izberejo, da bodo ugotavljali davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, lahko še neizkoriščeno davčno izgubo izkoristijo oziroma si na njen račun zmanjšujejo davčno osnovo, potem ko in če prenehajo z ugotavljanjem davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Določba jasno določi pravico zavezancev, upoštevaje, da zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, v teh obdobjih ne morejo davčne osnove zmanjševati za davčno izgubo.


S spremembo tretjega odstavka 60. člena zakona se davčne izgube iz predhodnih davčnih let lahko pokrivajo le v omejenem obsegu. Omejitev je določena na ravni davčne osnove. Določeno je, da se davčna osnova lahko zmanjšuje na račun davčnih izgub iz predhodnih let, vendar največ v višini polovice (50%) davčne osnove.


S spremembo petega odstaveka 60. člena zakona izgube ni mogoče prenesti na novega zasebnika oziroma pravno osebo, kadar zavezanec preneha opravljati dejavnost. Določeno je, da se lahko neizkoriščeni del izgube ob prenehanju dejavnosti prenese na novega zasebnika oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo, če so izpolnjeni pogoji po četrtem in devetem odstavku 51. člena tega zakona.


g) Olajšava za donacije


Širi se obseg namenov, določenih v prvem odstavku 66. člena zakona, ki določa davčno olajšavo za donacije. Poleg že določenih namenov, kot so med drugimi humanitarni, dobrodelni, ekološki, športni, religiozni namen, ta člen dopolnjuje oziroma širi nabor navedenih namenov s splošnokoristnim namenom. Pod ta namen se bo kvalificiral širok razpon aktivnosti oziroma področij, ki se opravljajo oziroma organizirajo na področju prostovoljstva, kot ga opredeljuje Zakon o prostovoljstvu. Z dodanim namenom so zaobjeta zlasti področja, ki jih opredeljuje Zakon o prostovoljstvu in na njegovi podlagi izdan pravilnik, in sicer: civilna zaščita in reševanje, človekove pravice in civilne svoboščine, varstvo okolja in ohranjanje narave, kultura in umetnost, socialna dejavnost, rekreacija, turizem, vzgoja in izobraževanje, zdravje in človek, narava in družbene vrednote. Nekateri deli teh področij se lahko uvrščajo med že določene

namene, kot so dobrodelen, humanitaren, zdravstveni namen, vendar so določeni deli navedenih področij širši in so že določeni nameni lahko omejevalni. Denimo varstvo okolja in ohranjanje narave je področje, ki obsega skrb za varstvo okolja in ohranjanje narave ter zaščito in varovanje naravne dediščine, oblike pa so preventiva, obveščanje javnosti, ozaveščanje ter skupnostne stalne ali občasne akcije in podobno. Področje prostovoljskega dela, ki se nanaša na človeka, naravo in družbene vrednote, obsega globalno učenje, spodbujanje aktivnega državljanstva in družbene odgovornosti, negovanje družbenih vrednot, predstavljanje, spodbujanje in razvijanje prostovoljstva, razvijanje vrednot pravične trgovine in varstva potrošnikov in razvijanje vzajemnosti in solidarnosti. Oblike prostovoljskega dela pa so različne skupnostne akcije ozaveščanja, obveščanje javnosti, izvajanje izobraževanja in usposabljanja, dajanje pobud in vključevanje v posvetovalne procese nosilcev oblasti na državni in lokalni ravni in podobno.


h) Omejitve v zvezi z olajšavami


S spremembo prvega odstavka 67. člena se določa, da se določbe zakona v delu, kjer se urejajo olajšave za dejavnost (od 61. do 66.a člena), ne uporabljajo za zmanjševanje davčne osnove zaradi uveljavljanja davčnih olajšav, vključno s prenosom neizkoriščenega dela olajšav iz preteklih obdobij, če gre za zavezanca, ki ugotavlja svojo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Na podlagi navedene spremembe se prepoveduje uveljavljanje olajšav, za uveljavljanje katere se pogoji izpolnijo v obdobju, ko je zavezanec ugotavljal svojo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, oziroma se onemogoča uveljavljanje neizkoriščenih olajšav, ki jih davčni zavezanec prenaša iz prejšnjih obdobij, v obdobju, ko davčni zavezanec ugotavlja svojo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.


i) Davčni odtegljaj


Črtan je peti odstavek 68. člena zakona, ki določa, da se določbe prvega do četrtega odstavka 68. člena zakona, ki ureja davčni odtegljaj ob izplačilu dohodkov, ki jih v okviru opravljanja dejavnosti dosega zavezanec po tem zakonu, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, ne uporabljajo za zavezance, ki ugotavljajo svojo davčno osnovo z uporabo normiranih odhodkov v skladu s tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom 48. člena ZDoh-2.


Navedena izjema ni več potrebna, saj se s spremembo načina izračunavanja davčne obveznosti (novi 135. b člen) za zavezance, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z uporabo normiranih odhodkov, izenačuje način izračunavanja in plačevanja davčne obveznosti s preostalimi fizičnimi osebami, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.


j) Davčna stopnja


Z novim 135.a členom se določa davčna stopnja, po kateri se obračunava davek od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, in sicer po višini 20%. Za določanje višine davčne osnove se uporabljajo določbe poglavja dohodka iz dejavnosti.


k) Izračun in plačilo dohodnine od dohodka iz dejavnosti


Z novim 135.b členom se določata izračun in plačilo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo. Določeno je, da se izračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, torej dohodek iz dejavnosti fizične osebe, ki davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, opravi z davčnim obračunom na letni ravni, ki ga opravi zavezanec sam. S tem se spreminja dosedanji način izračunavanja davčne osnove za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, v skladu s katerim se je izračun akontacije dohodnine opravil na podlagi obračuna davčnega odtegljaja, ki ga je opravil plačnik davka, ali pa na podlagi odločbe davčnega organa, ki je bila izdana na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Med letom se bo plačevala tudi akontacija dohodnine od tega dohodka, v kar se bosta štela med letom plačana akontacija dohodnine od tega dohodka, ugotovljena v skladu z novim 135.c členom, in davčni odtegljaj iz 68. člena zakona, kot je to urejeno v drugem odstavku novega 135.b člena.


Tretji odstavek določa poračune med letom plačane akontacije dohodnine od tega dohodka z zneskom obračunane dohodnine od tega dohodka na letni ravni, in sicer tako, da zavezanec doplača razliko dohodnine, če je znesek obračunane dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine. Če pa je znesek obračunane dohodnine na letni ravni manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, se zavezancu razlika dohodnine vrne. Roki in načini morebitnih vračil in doplačil dohodnine se urejajo z zakonom, ki ureja davčni postopek.


l) Izračun in plačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti


Z novim 135.c členom se določata izračun in plačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, razen akontacija, ki se plačuje na podlagi davčnega odtegljaja iz 68. člena zakona. V skladu s tem členom se bo akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, torej od tistega dohodka iz dejavnosti fizične osebe, ki svojo davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, za davčno leto določila v višini dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, po zadnjem obračunu od dohodka iz dejavnosti, če ni z zakonom drugače določeno. Na ta način se bo akontacija dohodnine določala na enak način, kot se določa predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti fizične osebe, ki svojo davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov.


Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, od katerega se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se bo določala ali na podlagi predhodnega obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v davčno osnovo, ali na podlagi predhodnega obračuna akontacije dohodnine iz dejavnosti, ki se všteva v letno davčno osnovo.


S tem je poenoten način ugotavljanja akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, od katerega se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, saj se ne glede na to, kako je v preteklem davčnem letu zavezanec ugotavljal davčno osnovo (ali z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ali z upoštevanjem normiranih odhodkov), ugotavlja akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, od katerega se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov na podlagi predhodnega obračuna dohodka iz dejavnosti. Roki in način plačevanja akontacije dohodnine se določajo z zakonom, ki ureja davčni postopek.


m) Prehodne določbe


Z 38. členom ZDoh-2L se v prvem odstavku določa prehodni režim za priznavanje oziroma nepriznavanje prihodkov in odhodkov za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo svojo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki je potreben zaradi prehoda iz sistema ugotavljanja prihodkov in odhodkov po principu plačane realizacije, ki se s tem zakonom za te zavezance ukinja, na obračunano realizacijo. Tako bodo morali davčni zavezanci, ki bodo ob uveljavitvi tega zakona prešli iz načina priznavanja prihodkov in dohodkov po principu plačane realizacije na obračunano realizacijo, upoštevati prihodke in odhodke na način, da ne bo prišlo do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja.


Z drugim odstavkom se določa prehodni režim za ugotavljanje prihodkovnega pogoja za vstop v sistem normiranih odhodkov za zavezance, ki so že v letu 2012 ugotavljali svojo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, saj ti zavezanci za zahtevano obdobje po tretjem odstavku 48. člena zakona niso dolžni ugotavljati prihodkov po pravilih o računovodenju (obračunana realizacija). Določeno je, da se ne glede na spremenjeni tretji in šesti ter novi deveti odstavek 48. člena zakona za prihodke zavezanca in oseb iz novega osmega odstavka 48. člena zakona, ki so v davčnem letu 2012 ugotavljali svojo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v letu 2013 upoštevajo prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni v skladu z drugim odstavkom 49. člena ZDoh-2 (tj. ob plačilu).


S tretjim odstavkom se določa prehodni režim izračunavanja in plačevanja akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo. Za leto 2013 se ne glede na novi 135. c člen zakona, akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, določi na način ter plačuje v rokih in na način določen z zakonom, ki ureja davčni postopek. V okviru novele zakona, ki ureja davčni postopek, je treba upoštevati prehodni režim izračunavanja in plačevanja akontacije in predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, ki je predviden za leto 2013 v zakonu, ki ureja davčni postopek.


Obdavčitev dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti


Z novelo ZDoh-2L je kmečko gospodinjstvo opredeljeno kot skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljene na tem naslovu, niso najeta delovna sila (v nadaljnjem besedilu: člani kmečkega gospodinjstva), ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 eurov (69. člen ZDoh-2). Iz navedenega izhaja, da za opredelitev kmečkega gospodinjstva niso več pomemba prijavljena gospodinjstva in se po novem v posamezno kmečko gospodinjstvo lahko uvršča tudi več gospodinjstev.


Spremembe 72. člena ZDoh-2 so zgolj pojasnjevalne narave, saj ne posegajo v vsebino, temveč le jasneje določajo, kako se dohodki osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki so dohodki kmečkega gospodinjstva, agrarne skupnosti, pašne skupnosti ali planine, za namene dohodnine pripišejo posameznikom, zavezancem za dohodnino od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.


S spremembo 129. člena ZDoh-2 se uvaja predhodna akontacija dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 (v nadaljevanju: kmetijske subvencije), ki jo je izplačevalec kmetijske subvencije dolžan od 1. 1. 2013 izračunati in plačati po enakih stopnjah tako za rezidenta kot za nerezidenta. Predhodna akontacija dohodnine od kmetijskih subvencij, izplačana rezidentu ali nerezidentu, se izračuna in plača na enak način, kot se je do sedaj izračunala in plačala akontacija dohodnine od teh dohodkov za rezidenta, in sicer po stopnji:

- 10 % od davčne osnove, če je posamezno izplačilo večje od 200 eurov,

- 0 % od davčne osnove, če je posamezno izplačilo enako ali manjše od 200 eurov.


S spremembo 129. člena ZDoh-2 se za izplačevalce kmetijskih subvencij poenostavlja postopek odmere predhodne akontacije dohodnine, kadar kmetijske subvencije izplačujejo za račun članov agrarnih skupnosti, pašnih skupnosti ali planin. V teh primerih izplačevalec kmetijske subvencije izračuna in plača predhodno akontacijo dohodnine od dela posamezne kmetijske subvencije, ki pripada fizičnim osebam, članom skupnosti, ki so zavezanci za dohodnino od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in davčno osnovo ugotavljajo pavšalno (na podlagi katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj). Če so člani skupnosti tudi pravne osebe, je izplačevalec kmetijskih subvencij dolžan del kmetijske subvencije, ki pripada tem članom, oddeliti od skupne kmetijske subvencije in le od razlike izračunati in plačati predhodno akontacijo dohodnine.


Z novim sedmim odstavkom 129. člena ZDoh-2 pa je urejeno, da se predhodna akontacija dohodnine, pripisana posameznemu zavezancu - rezidentu, zanj šteje kot akontacija dohodnine od kmetijskih subvencij. Za nerezidente se v skladu z novim osmim odstavkom tega člena akontacija dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti izračuna in plača po stopnji 16 %.


Spremembe na področju obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem


Z novelo ZDoh-2L se uvaja cedularna obdavčitev dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ki ga zavezanec ne dosega v okviru opravljanja dejavnosti. V tem primeru se dohodki iz oddajanja premoženja v najem obdavčujejo cedularno po proporcionalni davčni stopnji v višini 25 % in se ne vštevajo več v letno davčno osnovo za odmero dohodnine na letni ravni. Tako plačana dohodnina se šteje za dokončni davek. Pri določanju davčne osnove se priznajo normirani stroški v višini 10 % ali dejanski stroški vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, če jih v času oddajanja v najem za navedeno premoženje plačuje sam davčni zavezanec. Dejanski stroški vzdrževanja se priznajo na podlagi računov. Zaradi cedularne

obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem po proporciolnalni stopnji, se s črtanjem tretjega odstavka 120. člena ZDoh-2 odpravlja možnost povprečenja določenega dohodka, izplačanega za več let (npr. za služnost in odmene).


S spremembo 77. člena ZDoh-2 se normirani stroški znižajo iz 40 % na 10 % od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Davčna osnova je tako dohodek iz oddajanja premoženja v najem, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %, razen v primeru, ko se dohodek dosega z oddajanjem kmetijskega in gozdnega zemljišča in v primeru podnajema. Z dopolnitvijo 77. člena ZDoh-2 se ministru, pristojnemu za finance, daje pooblastilo, da lahko podrobneje določi dejanske stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja.


Na podlagi novega 135.č člena ZDoh-2 se od dohodka iz oddajanja premoženja v najem dohodnina izračuna in plača od davčne osnove, po stopnji 25 % in se šteje kot dokončni davek.


Z novim 135.d členom ZDoh-2 pa se določa način izračuna in plačila dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ki se opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem, ki ga opravi plačnik davka, ali z odmero dohodnine, ki jo opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.


Sprememba 111. člena ZDoh-2


Sprememba 111. člena ZDoh-2 je posledica spremembe ZDoh-2, po kateri se dohodek iz dejavnosti, od katerega se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, in dohodek iz oddajanja premoženja v najem, obdavčujeta cedularno. Ker se davčnim zavezancem po novem ZDoh-2L za navedene dohodke ne bo priznavala splošna olajšava, se ti dohodki tudi ne bodo upoštevali pri ugotavljanju dohodkovnega pogoja za povečano splošno olajšavo po drugem in tretjem odstavku spremenjenega 111. člena zakona.


Spremembe na področju dohodka iz kapitala – obresti in dividende


ZDoh-2L s 16. členom spreminja določbo prvega odstavka 81. člena ZDoh-2. Na podlagi te spremembe se za obresti po III. 6 poglavju zakona šteje tudi dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov katerega koli investicijskega sklada (vzajemni sklad, krovni sklad, alternativni sklad ali investicijska družba) v obliki obresti, ne glede na to, kje je tak sklad oblikovan oziroma ustanovljen (v Sloveniji ali v tujini).


ZDoh-2L s 17. členom spreminja 3. točko četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2. S to spremembo se v 3. točko četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 zajemajo različne oblike investicijskih skladov v Sloveniji in tujini. Tako se za dividende po III. 6 poglavju zakona šteje tudi dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi deliltve dobička investicijske družbe ter čistega dobička ali prihodkov drugih oblik investicijskih skladov, ne glede na to, kje so taki skladi oblikovani oziroma ustanovljeni (v Sloveniji ali v tujini).


S spremembo 94. člena ZDoh-2 (18. člen ZDoh-2L) se zajemajo različne oblike investicijskih skladov v Sloveniji in v tujini. Za odsvojitev se tako šteje med drugim tudi izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije katerega koli investicijskega sklada (vzajemni sklad, krovni sklad, alternativni sklad ali investicijska družba), ne glede na to, kje je tak sklad oblikovan oziroma ustanovljen (v Sloveniji ali v tujini).


Spremembe na področju dobička iz kapitala


S spremembo 3. točke 95. člena zakona se določa jasna in nedvoumna dikcija člena glede obsega oprostitve obdavčitve v primeru odsvojitve kapitala, ki je predmet razlastitve. S spremembo se določno ureja oprostitev dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega s prenosom nepremičnine iz naslova razlastitev, po predpisih, ki urejajo to področje, pri čemer se zaradi nejasnosti v praksi izrecno predpisuje oprostitev tudi za primere, ko se namesto razlastitve na podlagi odločbe o razlastitvi nepremičnina odsvoji s sklenitvijo pogodbe v okviru razlastitvenega postopka.


Poleg tega se v navedenem členu črta 10. točka, ker investicijskih družb, ki so nastale iz pooblaščenih investicijskih družb, ki bi se v postopku obveznega preoblikovanja lahko preoblikovale v vzajemni sklad po predpisih, ki urejajo to področje, v Sloveniji ni več.


Spremembe na področju dohodkov prostovoljcev


V začetku marca 2011 je začel veljati nov Zakon o prostovoljstvu (ZProst, Ur. list RS, št. 10/11), s katerim so bile prostovoljcem poleg povračil stroškov iz ZDoh-2 (prevoza, nočitve in dnevnice) določene še nekatere druge pravice iz naslova opravljanja prostovoljskega dela, ki davčno niso bile posebej urejene in se urejajo z novelo ZDoh-2L.


Tako novi četrti odstavek 105. člena ZDoh-2 določa, da se dohodki, ki jih prejmejo prostovoljci od prostovoljske organizacije, na podlagi ali v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo, davčno obravnavajo kot drugi dohodki.


1. točka 107. člena ZDoh-2, ki določa oprostitev dohodnine od nagrad in priznanj za izjemne dosežke na različnih področjih, ki jih izplačujejo država ali lokalne skupnosti, med oprostitve z novelo ZDoh-2L uvršča tudi nagrade in priznanja za izjemne dosežke, ki jih izplačuje država ali lokalne skupnosti na področju prostovoljstva. S 3. točko petega odstavka 108. člena pa se ureja neobdavčeni del nagrade za izjemne dosežke, ki jo prostovoljcu izplača prostovoljska organizacija.


Z 21. členom novele ZDoh-2L se črta 2. točka 107. člena ZDoh-2, ki se prenese v novi četrti odstavek 108. člena ZDoh-2. Na ta način prejemki v obliki povračil stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, ki so izplačani v zvezi s sodelovanjem v različnih primerih prostovoljnega sodelovanja posameznikov, za katere praviloma ne prejmejo plačila za delo, temveč le povračila stroškov, če bodo izplačani v višini, ki bo presegala neobdavčeni del navedenega dohodka, ne bodo več obdavčeni v celoti, temveč le v delu, ki bo presegal navedeni neobdavčeni del (skladno z novim šestim odstavkom 108. člena ZDoh-2).


Novi peti odstavek 108. člena ZDoh-2 ureja posebnosti davčne osnove od dohodka prostovoljcev. Tako določa, da se v davčno osnovo od dohodka, ki ga prejme prostovoljec od prostovoljske organizacije na podlagi ali v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela, ne všteva nadomestilo za uporabo lastnih sredstev prostovoljca pod pogojem, da je določeno v posebnih predpisih in internih aktih prostovoljske organizacije. Oprostitev se nanaša na sredstva, ki so nujna in običajna za opravljanje določenega prostovoljskega dela, pod pogojem, da je prostovoljska organizacija določila navedeno nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in znaša na letnem nivoju do višine 20 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za januar preteklega koledarskega leta. Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na podlagi dokazil v napovedi ali ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, nerezident pa jih uveljavlja pri davčnem organu v 7 dneh po prejemu dohodka.


V davčno osnovo se ne všteva tudi nadomestilo za osebne stroške prostovoljca, ki je napoten na opravljanje organiziranega prostovoljskega dela iz tujine v Slovenijo ali obratno, na podlagi dogovora s prostovoljsko organizacijo. Izpolnjen mora biti tudi pogoj, da je ta organizacija potrebna sredstva zagotovila sama na podlagi evropskega ali mednarodnega programa, ki poteka na podlagi mednarodne pogodbe, ki jo je sklenila ali k njej pristopila Slovenija. Višina nadomestila za osebne stroške, ki se ne všteva v davčno osnovo, je določena dnevno do višine 20 % dnevnice za službeno potovanje nad 12 do 24 ur v Sloveniji ali v tujini (odvisno od tega, ali je prostovoljec napoten v Slovenijo ali tujino), ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.


Na podlagi 3. točke novega petega odstavka 108. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo ne všteva nagrada, ki jo prostovoljska organizacija izplača prostovoljcu za izjemne dosežke – do višine 50 % finančne nagrade, razpisane za državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva. Ta nagrada se do določene višine ne všteva v davčno osnovo pod pogojem, da jo največ enkrat letno izplača prostovoljska organizacija, ki ima v splošnem aktu vnaprej določena merila in kriterije za izbor. Drugi pogoj je, da ne gre za redni dohodek ali za dohodek za opravljeno delo ali storitev; tretji pogoj pa je, da je bil prejemnik nagrade izbran kot nagrajenec brez lastne aktivnosti oz. udeležbe v postopku izbora nagrajenca.


Po 4. točki novega petega odstavka 108. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo od dohodka prostovoljca ne všteva tudi plačilo prostovoljske organizacije za obvezno nezgodno zavarovanje prostovoljca, če prostovoljec delo opravlja v pogojih, ki pomenijo nevarnost za zdravje ali življenje ali, če je tako dogovorjeno z dogovorom o prostovoljskem delu.


Spremembe na področju posebnih osebnih olajšav


S 25. členom ZDoh-2L se spreminja 113. člen ZDoh-2 in sicer se znižuje posebna osebna olajšava, ki se priznava rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, za dohodke za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja posredovanje dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave (za leto 2012 v višini 3.228,45 evra), in sicer na 75 % zneska navedene splošne olajšave.

Vir: DURS