Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta.

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa, da se v premoženje osebe, ki se upošteva, med drugim štejejo tudi nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vrednostni papirji in denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika ter drugo premično premoženje.

Premoženje se upošteva tako, da se dohodki družine povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja na dan vložitve vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije. Če med vložitvijo vloge podatek o tej obrestni meri še ni na voljo, se upošteva podatek za predpreteklo leto.

Glede na zgoraj navedeno, se prihranki, s katerimi razpolaga vlagatelj na dan vložitve vloge, kot premoženje upoštevajo tako, da se k dohodku vlagatelja in njegovih družinskim članov prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, izračunanih od vrednosti premoženja (na dan vložitve vloge), če bi imeli znesek v vrednosti premoženja, položen na bančnem računu v obliki vezane vloge (fiktivno ugotovljen dohodek). Namen upoštevanja fiktivnih dohodkov je ugotavljanje materialnega položaja prosilcev za javna sredstva.

PRIMER: Če je nekdo na 100 evrov depozita na banki dobil 10 evrov obresti, predstavlja to na njegovem računu 110 evrov prihrankov (premoženja). Ko se vse premoženje - vrednost nepremičnin, avtomobilov, vrednostnih papirjev, denarnih sredstev na računu sešteje, se dobi vrednost, od katere se potem fiktivno izračuna dohodek.

Bančnim depozitom se pripišejo izplačane obresti in od tako povečane glavnice, ki predstavlja premoženje, se izračunajo obresti, ki predstavljajo dohodek. Pri ugotavljanju materialnega položaja osebe TAKO NE GRE ZA DVOJNO UPOŠTEVANJE DOHODKOV, temveč za način ugotavljanja materialnega položaja prosilcev za javna sredstva.

Skladno z ZUPJS se v premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba, katere materialni položaj se v postopku po tem zakonu upošteva, dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja.

PRIMER: Štiri članska družina izkazuje dohodke, ki se upoštevajo v skupni letni višini 20.000,00 EUR.

Družina na dan vložitve vloge za uveljavljanje pravice iz javnih sredstev (npr. 1.12.2011, za otroški dodatek) razpolaga s prihranki v višini 30.000,00 EUR, pri čemer se je za izračun letnega fiktivnega dohodka družine upoštevala povprečna letna obrestna mera v višini 3,41%, kar predstavlja letni fiktivni dohodek premoženja družine v višini 1.023,00 EUR.

Glede na navedeno znaša skupni dohodek družine 21.023,00 EUR. Ker družino sestavljajo 4 osebe, znese povprečni mesečni dohodek na osebo 437,98 EUR, kar predstavlja 45,31 % neto povprečne plače vseh zaposlenih v RS, ki je v letu 2010 znašala 966,62 EUR.

Glede na naveden primer se družina uvrsti v dohodkovni razred, v katerem bi vlagatelj za 2 otroka, ki se še izobražujeta v osnovni šoli, lahko bil upravičen do otroškega dodatka v skupni višini 104,10 EUR mesečno.

V primeru, da družina navedenega zneska prihrankov ne bi imela, bi povprečni mesečni dohodek na osebo znašal 416,67 EUR, kar predstavlja 43,11 % neto povprečne plače vseh zaposlenih v RS, ki je v letu 2010 znašala 966,62 EUR, kar pomeni, da bi družina še vedno bila uvrščena v isti dohodkovni razred in bi vlagatelj bil upravičen do istega zneska otroškega dodatka kot v primeru, če družina razpolaga s prihranki v višini 30.000,00 EUR.

Objavljeno na spletni strani MDDSZ