1. vpis v Poslovni register

ZGD določa, da lahko podjetnik začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije (PRS). Vpis podjetnika in vseh sprememb podatkov lahko brezplačno opravite:

• prek državnega portala e-VEM, če imate v spletnem brskalniku nameščeno eno od kvalificiranih digitalnih potrdil za preverjanje identitete in elektronsko podpisovanje dokumentov overiteljev SIGOV-CA ali SIGEN-CA (za fizične osebe ali za zaposlene pri pravnih osebah), POŠTA®CA, AC-NLB, HALCOM CA FO, HALCOM CA PO 2 ali HALCOM CA PO 3 (http://evem.gov.si/evem/infoNavodila.evem),
• osebno na VEM točkah s predložitvijo osebnega dokumenta in davčne številke (seznam VEM točk je dostopen na naslovu: http://evem.gov.si/evem/infoVstopneTocke.evem)

Na VEM točkah opravijo brezplačno tudi vpis v davčni register z vsemi zahtevanimi podatki, o katerih pišemo pod b.).

Bodočim študentom - podjetnikom priporočamo, da si pridobijo in namestijo eno od kvalificiranih digitalnih potrdil, saj ga bodo potrebovali pri nadaljnjem poslovanju.

Preden se odločite za registracijo, razmislite o dejavnosti(h), ki jo (jih) boste opravljali. Seznam dejavnosti boste našli v Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008). Šifrant SKD 2008 in pojasnila najdete na spletnem naslovu: http://www.ajpes.si/Registri/ Drugo/SKD?mdres=1. Število dejavnosti, ki jih lahko ob registraciji navedete, je sicer neomejeno, vendar priporočamo, da navedete le tiste, ki jih boste dejansko opravljali, saj lahko dejavnosti brezplačno dodajate naknadno. Če boste navedli več dejavnosti, boste morali med registriranimi dejavnostmi izbrati glavno dejavnosti. To je dejavnost, s katero boste ustvarili pretežni del prihodkov oz. dodane vrednosti.

Poleg tega vas moramo opozoriti, da boste za opravljanje nekaterih vrst dejavnosti potrebovali dodatna dovoljenja oz. morali izpolnjevati posebne pogoje. Če boste opravljali obrtno dejavnost ali dejavnost domače in umetnostne obrti, boste pravico za opravljanje dejavnosti pridobili na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register. Obrtne dejavnosti so določene v Uredbi o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Ur.l. RS, št. 18/2008). Za nekatere dejavnosti boste morali izpolnjevati posebne pogoje. Ministrstvo za gospodarstvo je pripravilo pregled predpisanih pogojev za opravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti.

Bodoči podjetnik mora določiti tudi sedež dejavnosti. To je kraj, ki je kot sedež vpisan v register in je lahko naslov stalnega ali začasnega prebivališča, naslov staršev, naslov drugega podjetja … Načeloma je to kraj, kjer se dejavnost opravlja, oz. kraj, kjer se v glavnem vodijo posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe oz. v vašem primeru nosilec s.p.

Morda ne bo odveč še nekaj navodil v zvezi s firmo, imenom, s katerim podjetnik posluje. Sestavljeno je iz imena in priimka podjetnika, dodatnih sestavin imena, označbe s.p., ter opisa dejavnosti. Glede dodatnih sestavin imena lahko v aplikaciji za kontrolo fantazijskega imena preverite, da se to ime jasno razlikuje od že obstoječih fantazijskih imen družb oz. podjetnikov. To lahko storite na spletni povezavi: http://www.ajpes.si/prs/fant_default.asp?mdres=1

2. Vpis v davčni register in davek iz dejavnosti

Na podlagi podatkov iz PRS izvede davčni urad vpis v davčni register po uradni dolžnosti. Kljub temu pa mora študent podjetnik najkasneje v 8 dneh po vpisu v PRS sporočiti davčnemu uradu podatke, ki jih zahteva obrazec DR-03 (http://www.uradni-list.si/files/RS_-2010-031-01405-OB~P002-0000.PDF). Če se študent odloči za registracijo dejavnosti na vstopni točki VEM, lahko zahtevane podatke sporoči hkrati s prijavo za vpis v PRS.

Dohodki, ki jih fizična osebe doseže z opravljanjem dejavnosti, so obdavčeni kot dohodek iz dejavnosti - z dohodnino. To velja tudi za študenta podjetnika. Dohodnina oz. davek iz dejavnosti se odmerja od davčne osnove. V zvezi z ugotavljanjem davčne osnove se lahko odločite med dvema možnostima:

• z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, ali
• z upoštevanjem normiranih odhodkov, če izpolnjujete za to predpisane pogoje.

Če se boste odločili za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, boste morali v 8 dneh od vpisa v register oz. ob predložitvi prijave za vpis v davčni register davčnemu organu predložiti obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije. Višina akontacije je odvisna od predvidenega dobička, ki se obdavči po progresivni dohodninski lestvici (16 %, 27 % in 41 %). Predhodna akontacija se plačuje v mesečnih ali trimesečnih obrokih, odvisno od izračunanega zneska akontacije (mejna vrednost je 400 evrov). Predhodno akontacijo je potrebno plačati do 10. v mesecu za pretekli mesec oz. za preteklo trimesečje. Akontacijo davka iz dejavnosti nakažete na prehodni davčni podračun – proračun države, številka SI56 01100-8881000030, model 19, sklic: vaša davčna številka – 40002.

Druga možnost je ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V tem primeru boste morali v 8 dneh od vpisa v register oz. ob predložitvi prijave za vpis v davčni register davčnemu organu predložiti zahtevek za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Za ta način se lahko odloči le tisti zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz 48. člena Zdoh-2. Pogoji se nanašajo na vodenje poslovnih knjig, višino prihodkov in število zaposlenih. Ker zavezancem ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju, ampak vodijo le evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev, gre za poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove. Glede na to, da je predpisana višina normiranih stroškov 25 % ustvarjenih prihodkov, se je za tovrstno ugotavljanje davčne osnove zagotovo smiselno odločiti, če bi bili dejanski stroški poslovanja nižji. Če t. i. normiranec izda račun kupcu, ki je plačnik davka (s.p. ali pravna oseba), mora računu priložiti potrdilo DURS, da uveljavlja normirane odhodke. Izplačevalec, torej kupec, plača tudi akontacijo dohodnine in odda predpisan obrazec REK. Če normiranec izda račun fizični osebi, mora do 15. v mesecu za preteklo trimesečje oddati napoved za odmero akontacije dohodnine (http://www.uradni-list.si/files/RS_-2011-101-04336-OB~P004-0000.PDF). Na podlagi napovedi izda davčni organ v 15 dneh od dneva vložitve napovedi odločbo o višini akontacije dohodnine.

Način ugotavljanja davčne osnove lahko kasneje spreminjate, vendar ne med davčnim letom.

3. Način vodenja poslovnih knjig

Če ste se odločili za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, boste morali sprejeti še odločitev o vodenju poslovnih knjig in o tem najkasneje v 8 dneh po začetku poslovanja obvestiti davčni organ. Tako namreč določa Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Pri tem se lahko odločite za sistem dvostavnega ali enostavnega knjigovodstva.

Za vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva se lahko odloči podjetnik, če v zadnjem poslovnem letu ni prekoračil dveh izmed naslednjih meril:

• povprečno število delavcev ne presega tri,
• letni prihodki so nižji od 42.000 eurov,
• povprečna vrednost aktive (vseh sredstev) izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta ne presega 25.000 eurov.

Po sistemu enostavnega knjigovodstva lahko vodi poslovne knjige tudi podjetnik začetnik, če ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.

Med letom se izbran sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti. Zavezanci morajo o spremembi vodenja poslovnih knjig (dvostavno ali enostavno knjigovodstvo) obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto.

4. transakcijski račun

Na forumih smo pogosto zasledili vprašanja, ki se nanašajo na obveznost dodatnega, ločenega transakcijskega račun za opravljanje dejavnosti. 3. odstavek 37. člena Zakona o davčnem postopku predpisuje, da morajo imeti subjekti vpisa v poslovni register Republike Slovenije pri ponudniku plačilnih storitev odprt transakcijski račun. Samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost (torej tudi študenti podjetniki), morajo imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun.

5. davek na dodano vrednost

Obračunavanja DDV so oproščeni t.i. mali davčni zavezanci. Mali davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV, niti ga ne sme izkazovati na izdanih računih. To so tisti davčni zavezanci, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ne presežejo oz. ni verjetno, da bodo presegli znesek 25.000 evrov obdavčljivega prometa. Mali davčni zavezanec se lahko prostovoljno vključi v sistem DDV, svojo izbiro pa mora vnaprej priglasiti davčnemu uradu v elektronski obliki in jo uporabljati najmanj 60 mesecev.

Ne glede na višino obdavčljivega prometa so glede obveznosti identifikacije za DDV posebnosti pri poslovanju z državami članicami EU.

Zahtevek za izdajo identifikacijske številke (DDV-P2 ali DDV-P3) mora davčni zavezanec predložiti v elektronski obliki prek sistema eDavki. Davčni urad vam na podlagi zahtevka izda odločbo, na podlagi katere postanete davčni zavezanec, identificiran za DDV. Identifikacijska številka za DDV je davčna številka s predpono SI. Za davčne zavezance, ki izpolnjuje pogoja je možna tudi uporaba posebne ureditve po plačani realizaciji.

• Študent podjetnik – s.p. – Uvod
• Študent podjetnik – s.p. – Prispevki za socialno varnost
• Študent podjetnik – s.p. – Vpliv na druge pravice