Vlada RS je na 32. redni seji, ki je potekala 4. oktobra 2012, določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini in ga pošilja v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku.

Predlog novele Zakona o dohodnini uvaja rešitve, ki sledijo usmeritvam iz Pogodbe za Slovenijo 2012-2015, t.j. uvedba pavšalne obdavčitve za mikro podjetja in samostojne podjetnike. Predlog zakona namreč nadgrajuje možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

S predlogom novele se urejajo nekatera področja obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, ki so bila namenjena poenostavitvi poslovanja fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, in v praksi niso zaživela v zadostnem obsegu ali je pri izvajanju določb prihajalo do nekaterih težav, oziroma se uvajajo nekatere rešitve za obdavčevanje dohodkov, ki jih ureja spremenjena oziroma na novo sprejeta področna zakonodaja. S predlogom se realizirajo tudi določeni ukrepi, ki zmanjšujejo oziroma odpravljajo nekatere davčne potroške, s ciljem javnofinančne konsolidacije.

S predlagano spremembo zakona se:

1. pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, z upoštevanjem normiranih odhodkov:

• določa višji limit prihodkov iz opravljanja dejavnosti, ki je določen kot pogoj za vstop v sistem normiranih odhodkov, in sicer v višini 50.000,00 evrov in spreminja obdobje, ki je relevantno za ugotavljanje izpolnjevanja prihodkovnega pogoja za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in obstanek v njem;
• dviguje višina normiranih odhodkov na 70% davčno priznanih prihodkov;
• uvaja ugotavljanje prihodkov po principu obračunane realizacije;
• uvaja priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov;
• uvaja samodejno podaljševanje načina ugotavljanja davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov;
• uvaja obveznost preverjanja izpolnjevanja pogojev za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov s strani zavezanca;
• uvaja cedularna obdavčitev zavezancev, ki se odločijo za ugotavljanje svoje davčne osnove iz opravljanja dejavnosti z uporabo normiranih odhodkov;
• bo davčna obveznost obračunavala z uporabo proporcionalne davčne stopnje v višini 20%;
• ukinja možnost uveljavljanja dejanskih stroškov prispevkov za socialno varnost;
• ukinjajo izjeme za dejavnosti, ki se jim po veljavni ureditvi omogoča 70% normiranih odhodkov;
• spreminja način izračunavanja davčne obveznosti – namesto z odtegljajem ali odmerno odločbo bodo tudi ti zavezanci izračunavali davčno obveznost v obračunu davka;

2. v okviru omejevanja in ukinjanja določenih davčnih potroškov se:

• določi omejevanje koriščenja izgub iz preteklih davčnih obdobij, in sicer se bodo izgube lahko koristile največ v višini 50% davčne osnove davčnega leta;
• znižuje posebna osebna olajšava za dohodke rezidentov, ki se izobražujejo in imajo status dijaka ali študenta, za dohodke za opravljeno začasno in občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom;
• odpravlja posebna osebna olajšava za dohodke rezidentov – čezmejnih delovnih migrantov;

3. glede davčne obravnave dohodkov prostovoljcev se:

• določa, da se dohodki prostovoljcev, ki so določeni z Zakonom o prostovoljstvu, davčno obravnavajo kot kategorija drugi dohodki. S tem se želi doseči poenotena davčna obravnava prejemkov, ki izhajajo iz prostovoljnega sodelovanja posameznikov v različnih nepridobitnih dejavnostih, za katero praviloma ne prejmejo plačila za delo, temveč povračila stroškov. V veljavnem Zakonu o dohodnini so v teh primerih, ki vključujejo tudi prostovoljsko delo, povračila stroškov prevoza, nočitve in dnevnice pod določenimi pogoji in do določene višine oproščena plačila dohodnine, in sicer med drugimi dohodki;
• pri določanju davčne osnove se – glede na to, da so bila z Zakonom o prostovoljstvu določena še nekatera druga nadomestila stroškov, ki jih lahko prejemajo prostovoljci od prostovoljske organizacije na podlagi opravljanja prostovoljskega dela, s ciljem spodbujanja sistemsko reguliranega opravljanja prostovoljskega dela, poleg že urejenih oproščenih povračil stroškov prevoza, nočitev in dnevnice – določajo še nekatera nadomestila stroškov in nagrade, ki se pod določenimi pogoji in do določene višine ne vštevajo v davčno osnovo (nadomestilo za uporabo lastnih sredstev prostovoljca, nadomestilo za osebne stroške prostovoljcu, ki je napoten na opravljanje organiziranega prostovoljskega dela iz tujine v Slovenijo ali iz Slovenije v tujino na podlagi evropskega ali mednarodnega programa ali na podlagi dogovora s prostovoljsko organizacijo, nagrada, ki jo prostovoljska organizacija izplača prostovoljcu za izjemne dosežke), ter plačilo prostovoljske organizacije za nezgodno zavarovanje prostovoljca;
• določa oprostitev dohodnine od državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke na področju prostovoljstva ter nagrad in priznanj za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, ki jih izplačujejo samoupravne lokalne skupnosti, kar je primerljivo ureditvi davčne obravnave, ki velja za druge primerljive nagrade in priznanja, ki jih podeljuje država ali samoupravna lokalna skupnost;

4. glede donacij širi obseg namenov, določenih v prvem odstavku 66. člena zakona, za katere je mogoče uveljavljati davčno olajšavo, ki jo lahko zavezanci uveljavljajo za določen znesek izplačil donacij, in sicer tudi za splošnokoristne namene;

5. glede vrednotenja bonitet za službena osebna motorna vozila, dana v privatno rabo, določa, da se ne glede na način pridobitve vozila v nabavno vrednost vozila, ki je osnova za določanja višine bonitete delojemalca, všteva davek na dodano vrednost;

6. v zvezi z investicijskimi skladi določa, da imajo dohodki iz investicijskih skladov, vključno z dobičkom iz kapitala, doseženim z odsvojitvijo investicijskih kuponov ali delnic, vir v Sloveniji, če je investicijski sklad oblikovan oziroma ustanovljen v Sloveniji, ne glede na to ali ga oblikuje in upravlja družba za upravljanje, ki je ustanovljena v Sloveniji ali družba za upravljanje druge države članice;

7. določa jasna in nedvoumna ureditev oprostitve plačevanja dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega s prenosom nepremičnine iz naslova razlastitev, po predpisih, ki urejajo to področje, pri čemer se zaradi nejasnosti v praksi izrecno predpisuje oprostitev tudi za primere, ko se namesto razlastitve na podlagi odločbe o razlastitvi, nepremičnina odsvoji s sklenitvijo pogodbe v okviru razlastitvenega postopka;

8. glede davčne obravnave dohodka iz oddajanja premoženja v najem:

• določa, da se dohodki iz oddajanja premoženja v najem (ki niso dohodki iz dejavnosti) obdavčujejo cedularno po proporcionalni davčni stopnji v višini 25% (in ne več sintetično skupaj z drugimi dohodki po stopničasto progresivni davčni lestvici). Tako plačani davek se šteje za dokončni davek;
• pri določanju davčne osnove priznajo nižji normirani stroški (v višini 10%) ali dejanski stroški vzdrževanja premoženja;
• zaradi uvedbe cedularne obdavčitve po proporcionalni stopnji črta možnost povprečenja določenega dohodka iz oddajanja premoženja v najem, izplačanega za več let;
• zaradi uvedbe cedularne obdavčitve po proporcionalni stopnji se ne priznavajo več osebne in posebne davčne olajšave, ki se priznavajo pri dohodku, ki se obdavčuje sintetično progresivno;

9. glede dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti:

• določa drugačen način ugotavljanja izpolnjevanja dohodkovnega cenzusa za obvezen prehod kmetij v sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov: kriterij skupnega letnega dohodka se nadomešča s kriterijem povprečnega skupnega dohodka dveh zaporednih predhodnih davčnih let;
• jasneje ureja pripisovanje dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, predvsem drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, posameznim zavezancem, članom kmečkega gospodinjstva ali članom agrarne skupnosti, skupnega pašnika ali planine;
• uvaja predhodna akontacija dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, ki jo odmerjajo izplačevalci teh dohodkov, s čimer se jim postopek odmere in administriranje podatkov zelo poenostavita;
• ustrezneje opredeljuje kmečko gospodinjstvo kot ekonomska enota;
• zamika rok za prvo uveljavitev določbe 47. člena ZDoh-2, ki določa obveznost prehoda kmečkih gospodinjstev z več kot 7.500 evri skupnega dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti s pavšalne obdavčitve na ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, s 1.1.2013 na 1.1.2014.

Vir: UKOM