Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 5.10.2012 11:38:37

Vlada sprejela Predlog Proračunskega memorandum za leti 2013 in 2014 in Predlog proračuna RS za leti 2013 in 2014

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela Predlog Proračunskega memorandum za leti 2013 in 2014 in Predlog proračuna RS za leti 2013 in 2014

Vlada RS je na 32. redni seji, ki je potekala 4. oktobra 2012, sprejela Predlog Proračunskega memoranduma za leti 2013 in 2014 in Predlog proračuna RS za leti 2013 in 2014. Osrednji cilj pripravljenih proračunov je trajno strukturno uravnoteženje javnih financ in vzpostavitev pogojev za stabilno gospodarsko rast.

Makroekonomska izhodišča in glavni cilji ekonomske politike

Osnova za pripravo predloga proračuna za leto 2013 je Jesenska napoved gospodarskih gibanj UMAR iz septembra 2012. Ključne predpostavke Jesenske napovedi so nadaljevanje slabih razmer v mednarodnem okolju, otežen dostop do virov financiranja slovenske države, bank in podjetij ter nadaljevanje konsolidacije javnih financ. Napoved upošteva usmeritve javnofinančne politike, začrtane v Programu stabilnosti – dopolnitev 2012 ter sprejete ukrepe za dosego predvidenega znižanja javnofinančnega primanjkljaja (predvsem ZUJF) v letu 2012.

Osrednji cilj ekonomske politike je trajno strukturno uravnoteženje javnih financ in vzpostavitev pogojev za stabilno gospodarsko rast. Cilji in zaveze ekonomske in fiskalne politike do konca leta 2015 so skladno z zahtevami in obveznostmi na EU ravni določeni v Programu stabilnosti ter v Nacionalnem reformnem programu 2012-2013, ki zajema tako predloge strukturnih reform kot tudi ukrepe za doseganje ciljev strategije EU2020 in spodbujanja rasti ter zaposlovanja.

Glavni cilji ekonomske in javnofinančne politike:

(i) znižanje primanjkljaja države pod mejo 3 % BDP v letu 2013, skladno z zahtevami Pakta za stabilnost in rast ter skladno s priporočili Sveta EU;
(ii) strukturno ravnovesje javnih financ do konca leta 2015;
(iii) krepitev stabilnosti finančnega sektorja;
(iv) strukturne reforme na področju trga dela in pokojninskega zavarovanja;
(v) spodbujanje gospodarske aktivnosti in zaposlovanja.

Proračunski primanjkljaj

Gospodarske razmere v letu 2012 ter obeti za prihodnji dve leti so slabši, kot so bili prvotno pričakovani, kar vpliva tudi na gibanja v javnih financah. Iz tega razloga bo Slovenija po ocenah v letih 2013 in 2014 dosegala višji primanjkljaj državnega proračuna od predvidenega v Programu stabilnosti1, vendar ga bo kljub temu zadržala pod mejo 3 % BDP.

Načrtovano zniževanje primanjkljaja države bo doseženo z doslednim izvajanjem že sprejetih ukrepov iz let 2011 in 2012, podaljšanjem nekaterih začasnih ukrepov ter s sprejetjem dodatnih ukrepov tako na strani javnofinančnih odhodkov kot prihodkov.

Načrtovani davčni ukrepi za povečanje javnofinančnih prihodkov v letih 2013 in 2014

Vlada je preučila ustreznost obdavčitve finančnega sektorja in na podlagi analiz in rezultatov širše razprave pripravila spremembe na tem področju. S ciljem zagotavljanja dodatnih prihodkov vlada načrtuje obdavčitev provizij za storitve, ki jih opravljajo finančne institucije. Vlada ugotavlja, da prvotni namen davka na bilančno vsoto bank, ki naj bi spodbudil banke k povečanju njihove kreditne aktivnosti nefinančnemu sektorju, ni bil dosežen, in je pripravila ukrep, s katerim bi z instrumentom znižanja olajšave pri tem davku sledili prvenstveno le fiskalnim ciljem. Iz naslova obdavčitve finančnega sektorja bi tako letno lahko pridobili 45 milijonov evrov več kot doslej.

Eden bistvenih sklopov ukrepov za konsolidacijo javnih financ so aktivnosti za zmanjšanje davčnih utaj ob dejstvu, da se Slovenija po podatkih Evropske komisije uvršča med države z relativno visokim deležem sive ekonomije. Na tem področju je vlada pripravila ukrepe, ki prispevajo k enostavnejšemu in preglednejšemu davčnemu sistemu, ki zagotavlja popolnejše zajetje pobiranja davkov ob manjših stroških izpolnjevanja davčnih obveznosti pri davčnih zavezancih in upravljanja sistema pobiranja davkov pri davčnih organih. Dodatne učinke v smeri večje učinkovitosti davčnega nadzora vlada pričakuje tudi od projekta združevanja Davčne in Carinske uprave v enotno službo za pobiranje javnofinančnih prihodkov, ki se načrtuje s 1.7.2013.

Z namenom dodatne obremenitve oseb, ki imajo v lasti nepremično premoženje, je vlada pripravila spremembo Zakona za uravnoteženje javnih financ in razširila obseg obdavčitve z davkom na nepremično premoženje večje vrednosti, za leti 2013 in 2014, kadar njegova vrednost znaša najmanj 500.000 evrov.

Vlada bo z letom 2013 tudi spremenila obdavčitev motornih vozil na način, da se vozilom progresivno poviša znesek letne dajatve za motorna vozila s prostornino motorja 2.500 ccm ali več.

Na področju okolja bodo z namenom hkratnega povečanja proračunskih prihodkov in spodbujanja varstva okolja povišane okoljske dajatve in koncesije. Bistvo okoljskih dajatev je spodbujanje povzročiteljev in uporabnikov k učinkoviti in trajnostni rabi naravnih virov, z namenom ohranjanja okolja ob sočasni spodbudi gospodarske rasti, ki jih nudijo zelene oziroma okolju prijazne tehnologije. Na račun povečanja teh dajatev bi lahko povečali prihodke za okrog 22 milijonov evrov letno.

S ciljem povečanja prihodkov državnega proračuna vlada načrtuje tudi ukrepe za učinkovitejše pobiranje denarnih kazni ter povišanje sodnih taks, tako bi lahko povečala svoje prihodke za slabih 15 milijonov evrov.

Po spremembi Zakona o davku na dodano vrednost bodo tako določene dobave blaga in storitev, ki so sedaj obdavčene po nižji, 8,5-odstotni stopnji, obdavčene po splošni, 20-odstotni stopnji.

Z namenom zagotovitve dodatnih sredstev proračuna pa se pripravljajo tudi druge spremembe, in sicer se omejuje koriščenje izgub iz preteklih davčnih let, znižuje se posebna osebna olajšava za študente in odpravlja posebna osebna olajšava za čezmejne delovne migrante, obenem pa se v predlogu zakona določa tudi cedularna obdavčitev za dohodke iz oddajanja premoženja v najem, po proporcionalni stopnji v višini 25 %.

Načrtovani ukrepi s ciljem omejitve rasti javnofinančnih odhodkov za leti 2013 in 2014

Zaradi nujne prilagoditve obsega delovanja javnega sektorja realnim gospodarski zmožnostim morajo maso sredstev za plačilo stroškov dela zaposlenih v javnem sektorju vsi proračunski uporabniki z lastnimi ukrepi in reorganizacijo dela, skupaj z učinki že sprejetih ukrepov (ZUJF), v letu 2013 dodatno znižati. Predvideno znižanje v odstotku pri posamezni skupini uporabnikov ni enako, ampak se pri posameznih uporabnikih razlikuje v odvisnosti od njihovega povprečnega indeksa rasti 2009 – 2012 glede na skupni indeks rasti izplačanih bruto plač. Pri posrednih proračunskih uporabnikih se cilj zniževanja mase sredstev za plačilo stroškov dela dosega z ustreznim znižanjem skupnih sredstev za izvajanje javne službe, ki poleg stroškov dela vključujejo tudi druge stroške za izvajanje javne službe in se kot tekoči transfer plačujejo javnim zavodom, agencijam in skladom. Cilj predlaganih ukrepov je, da se skupna masa sredstev za plačilo stroškov dela v javnem sektorju, po izvedbi ustreznih organizacijskih ukrepov in pokritju z njimi povezanih enkratnih prilagoditvenih stroškov v povprečju zniža za 5 odstotkov glede na veljavni rebalans proračuna za leto 2012.

Na področju subvencij bo vlada podobno kot v letu 2012 nadaljevala s selekcijo in izborom prioritetnih programov v okviru različnih javnih služb in programov, npr. železniški prevoz potnikov, programe zapiranja rudnikov, ukrepe za problemska območja, spodbujanja zaposlovanja in samozaposlovanja, podpora prestrukturiranju nefinančnih družb in podobno, ki jih bo možno realizirati v danem finančnem okviru. Subvencije, bodo okrepljene predvsem na področju spodbujanja ustvarjanja delovnih mest v zasebnem sektorju ter za pospeševanje tehnološkega razvoja.

Odhodki za investicijske programe in projekte, ki zajemajo nakup in gradnjo osnovnih sredstev, investicijske transfere pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki, ter investicijske transfere proračunskim uporabnikom, se pri nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikih ter vladnih proračunskih uporabnikih, z izjemo ministrstev, ne znižujejo in ostajajo na ravni leta 2012. Glede na javno-finančno situacijo je okvir sredstev za investicije precej omejen, zato je načrtovano dodatno znižanje sredstev za investicije pri ministrstvih (nakup in gradnja osnovnih sredstev), in sicer za 10 % ob upoštevanju specifik posameznih uporabnikov. V takšen finančnem okviru morajo proračunski uporabniki selekcionirati oz. določiti prioritetne projekte; še posebno tiste, ki bodo ugodno vplivali na gospodarsko rast. Poudariti je potrebno, da se ni posegalo v sredstva, ki so namenjena financiranju programov skupnih evropskih politik. Prav zato se bi skupni obseg investicijskih odhodkov v letih 2013 in 2014 povečeval in bo namenjen predvsem razvojnim projektom. Skupno se predvidena sredstva za investicije povečujejo za 600 milijonov evrov.

Prioritetna področja investiranja v naslednjih dveh letih politike prometne infrastrukture so modernizacija, rekonstrukcija in nadgradnja železniških prog ter interoperabilno odvijanje železniškega prometa na celotnem koridorju D v Sloveniji. Na področju energetike projekti učinkovite rabe energije in obnovljivih virov (biomasa in vodna energija) ter investicije v energetsko prenovo stavb v lasti lokalnih skupnosti. V prihodnjih dveh letih se načrtuje dokončanje projekta izgradnje prostora za hematologijo v Univerzitetnem kliničnem Ljubljana, nadaljevala se bodo tudi vlaganja v obstoječo bolnišnično infrastrukturo. Na področju izobraževanja se bo v naslednjih letih izvajala vpeljava elektronskih učbenikov na tabličnih računalnikih ali prenosnikih za učence in dijake v šolah, ki so umeščene v manj razvita okolja ter vpeljava močnih širokopasovnih povezav in brezžičnih omrežij v šolah. Načrtuje pa se tudi izgradnja mednarodnega centra za kreativnost in industrijski dizajn, ki bo lahko na eni točki združil vrhunske raziskovalce in razvojnike iz Slovenije in tujine, kreativna majhna in srednja podjetja in privabil razvojne oddelke multinacionalk. Ključni razvojni projekt s področja notranjih zadev je projekt izgradnje Nacionalnega forenzičnega laboratorija, kar bo omogočilo uspešnejše in učinkovitejše izvajanje nalog policije pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kriminalitete. Razvojni projekt Ministrstva za obrambo predstavlja tehnološka prenova in rekonstrukcija letališča Cerklje ob Krki. Letališče je opredeljeno kot javno, zato je zgrajeno po civilnih in vojaških predpisih, z njega pa bo omogočen dostop neposredno v zračni prostor na mednarodnih letih. Na njem bi lahko potekala tudi gospodarska dejavnost, za kar je prostor rezerviran na severnem delu letališča.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

16.10.2017 17:13:16:
Obvezna prijava na portal e-VEM prek SI-PASS in obvezna uporaba podpisne komponente druge generacije

6.10.2017 15:22:57:
Vlada sprejela Mnenje k predlogu Zakona o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – skrajšani postopek

6.10.2017 15:23:33:
Vlada o predlogu sprememb zakona o dohodnini skupine poslank in poslancev

6.10.2017 15:24:01:
Mnenje Vlade Republike Slovenije o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

6.10.2017 15:25:33:
Vlada ne podpira sprememb delovne zakonodaje glede bolniških nadomestil

Najnovejši članki:

17.10.2017 15:03:17:
Kontakt za preverjanje podatkov, zaradi katerih študenti niso več upravičeni do zdravstvenega zavarovanja kot družinski člani

16.10.2017 17:26:20:
Sprememba v načinu vročanja sklepov o registraciji s.p.

14.10.2017 21:39:15:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2017

14.10.2017 21:36:40:
Poročilo o gibanju plač za julij 2017

13.10.2017 19:11:26:
Pravilnik o načinu sporočanja podatkov o prostem delovnem mestu ali vrsti dela Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, javni objavi ter postopku posredovanja zaposlitve

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT