Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 24.9.2012 14:51:59

Vlada sprejela Predlog zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela Predlog zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank

Vlada RS je na 30. redni seji, ki je potekala 20. septembra 2012, sprejela Predlog zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. S sprejemom zakona bodo v Republiki Sloveniji omogočeni ukrepi za krepitev stabilnosti bank in tako celotnega finančnega sistema, ki bodo dvignili bonitetne ocene bank in Republike Slovenije ter omogočili lažji dostop do virov financiranja. To je le eden izmed potrebnih pogojev za povečanje gospodarske aktivnosti.

Konec leta 2008 so bili v RS sprejeti prvi ukrepi za ohranitev stabilnosti slovenskega finančnega sistema, ki so bili usmerjeni v odpravljanje dvomov o stabilnosti in učinkovitost slovenskega finančnega sistema. Sprejeta sta bila novela Zakona o bančništvu (ZBan-1B), ki je začasno uvedel jamstvo RS za vloge do neomejenega zneska, in novela Zakona o javnih financah (ZJF-D), ki je omogočil dodatno zadolževanje Republike Slovenije za dajanje posojil kreditnim institucijam, (po)zavarovalnicam in pokojninskim družbam s sedežem v Republiki Sloveniji, odkup terjatev kreditnih institucij in kapitalske naložbe države v kreditne institucije in zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji. ZJF–D je uvedel tudi poroštva države za obveznosti iz naslova zadolžitve kreditnih institucij. Ukrepi po obeh navedenih zakonih so veljale do 31. 12. 2010.

Kljub sprejetim ukrepom pa se je negotovost v finančnem sektorju nadaljevala, čemur sta bistveno prispevala krčenje domače gospodarske aktivnosti in zaostritev evropske dolžniške krize v drugi polovici leta 2011. Bančni sektor je poslovno leto 2011 zaključil z visoko agregatno izgubo, ki je posledica postopnega zmanjševanja neto obrestnih prihodkov ter visokih stroškov oslabitev in rezervacij. Poslabševanje kakovosti kreditnega portfelja ni samo posledica povečevanja deleža terjatev do dolžnikov v zamudi, temveč tudi vztrajnega zmanjševanja kreditne aktivnosti bank. Dodatno negotovost v bančni sektor vnaša proces prestrukturiranja virov financiranja: neto odplačevanje obveznosti do tujine in počasna rast vlog nebančnega sektorja.

Zaradi navedenih razlogov je za dolgoročno krepitev bančnega sektorja Ministrstvo za finance pripravilo Predlog zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Ukrepi po predlogu zakona bodo predstavljali dopolnitev sistemu nadzorniških ukrepov, ki jih ima Banka Slovenije kot slovenski nadzorni organ po Zakonu o bančništvu.

Ta zakon ureja Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljnjem besedilu: DUTB) in Sklad za stabilnost bank (v nadaljnjem besedilu: SSB) ter ukrepe za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji z namenom ohranitve stabilnosti finančnega sistema v celoti. Cilji ustanovitve DUTB in SSB so minimiziranje stroškov ukrepov po tem zakonu in povrnitev sredstev davkoplačevalcev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, privatizacija bank in ugotavljanje odgovornosti za nastanek slabih terjatev bank.

Poglavitne rešitve predloga zakona so:

1. za izvajanje ukrepov zakona se ustanovi DUTB in v njegovem okviru se kot ločeno evidentirano namensko premoženje oblikuje SSB. DUTB bo delniška družba z enotirnim sistemom upravljanja s skupščino (Vlada Republike Slovenije) in sedem članskim upravnim odborom (trije člani bodo izvršni direktorji). Za obveznosti DUTB bo odgovarjala Republika Slovenija, nadzor nad DUTB bo opravljalo Ministrstvo za finance. DUTB po 31. decembru 2017 prenehata obstajati, njen pravni naslednik bo Slovenska odškodninska družba oziroma njen pravni naslednik (SDH).

2. Ukrepi po predlogu zakona so sledeči:

I. odkup oziroma odplačni prevzem premoženja banke in upravljanje tega premoženja v DUTB;

II. poroštva države za krepitev stabilnosti bank in sicer:

- za prevzete obveznosti DUTB;

- za obveznosti namenske družbe, ki so prevzele tveganja bank, ki so jih ustanovile banke (v nadaljnjem besedilu: namenska družba);

- za obveznosti ločenih oddelkov v bankah, ki so jih banke oblikovale za obravnavo določenih tveganih postavk;

III. povečanje osnovnega kapitala bank;

I. ukrepi za zagotavljanje potrebne likvidnosti bank v skrajni sili.

3. Za financiranje ukrepov iz predloga zakona se bo SSB financiral s povračili bank udeleženih v ukrepih, proračunskimi viri, prihodki iz naložb SSB in upravljanja le-teh, poplačili iz stečajne mase dolžnikov in izdaja obveznice s poroštvom države. Možen vir financiranja SSB so tudi sredstva za povrnitev protipravno pridobljene premoženjske koristi, pravnomočno ugotovljene v kazenskih postopkih zoper lastnike dolžnikov bank, ki bodo deležne ukrepov.

4. Uporabo ukrepov po zakonu predlagajo lahko: DUTB po lastni iniciativi, banke same in Banka Slovenije. O uporabi ukrepov po predlogu zakona bo odločala Vlada RS na podlagi strokovnega predloga medresorske sedem članske komisije (3 predstavniki MF, 1 predstavnik KPV, 1 predstavnik MGRT in 2 predstavnika BS). Medresorska komisija predlaga Vladi uporabo določenega ukrepa ob upoštevanju pomena te banke za finančno stabilnost, breme tveganih postavk na poslovanje banke, že morebitne izrečene ukrepe Banke Slovenije po Zakonu o bančništvu ter najučinkovitejše in ekonomične porabe sredstev SSB.

5. Banka, ki bo upravičena do ukrepov, bo morala zagotavljati trdno in preudarno poslovno politiko in pripraviti novo poslovno strategijo. Nadalje se bo lahko v taki banki omejilo prejemke in bonitete vodilnih oseb in izplačilo dividend ter omejilo druge pravice delničarjev. Zaposleni v DUTB bodo morali vsak sum kaznivega dejanja prijaviti pristojnim organom. Kazniva dejanja in odškodninska odgovornost, ki nastanejo zaradi ali v povezavi z opravljanjem funkcije člana uprave ali nadzornega sveta v banki upravičenki ukrepa zastarajo v roku, ki je štirikratnik splošnih zastaralnih rokov.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

20.9.2019 15:27:23:
Dvig limita pri brezstičnem poslovanju s 15 evrov na 25 evrov

20.9.2019 13:36:44:
Policija opozarja na (ponovno) povečan pojav spletnih goljufij

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 9:36:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z valutami v slovenskih predpisih

12.9.2019 9:31:02:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

Najnovejši članki:

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

20.9.2019 9:42:34:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:02:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:33:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (19. 09. 2019)

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT