Pojasnilo DURS, št. 4230-10018/2011-3, 15. 6. 2012

V zvezi z vprašanjem, ali se v primerih iz tretjega, četrtega in petega odstavka 39. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB3, 18/11, 78/11 in 38/12) poleg zneska obračunanega DDV popravlja tudi davčna osnova, v nadaljevanju posredujemo pojasnilo, usklajeno z Ministrstvom za finance:

Po tretjem odstavku 39. člena ZDDV-1 davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Na enak način lahko ravna tudi davčni zavezanec, ki pridobi pravnomočen sklep sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ter davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc.

Davčna osnova pri dobavah blaga ali storitev v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZDDV-1 vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v pravicah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave. Glede na navedeno določbo davčni zavezanec po zgoraj navedenih zaključenih postopkih ne prejme plačila za opravljeno dobavo blaga ali storitev, zato je trenutek spremembe davčne osnove vezan na trenutek zaključka navedenih postopkov, ko je znano, v kolikšnem delu bo davčni zavezanec poplačan.

Če pa davčni zavezanec naknadno prejme plačilo ali delno plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, v zvezi s katero je uveljavljal popravek davčne osnove (in tudi popravek obračunanega DDV), mora v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZDDV-1, od prejetega zneska obračunati DDV.

Na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec popravi (zmanjša) znesek obračunanega in neplačanega DDV od vseh priznanih terjatev, ki jih je prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku. V teh primerih zakon dovoljuje, da se obračunani DDV za znesek priznanih terjatev zmanjša že ob začetku insolventnih postopkov v celoti, lahko pa davčni zavezanec popravek obračunanega DDV opravi v določenem odstotku od vseh priznanih terjatev. Davčna osnova se ob začetku postopkov zaradi insolventnosti ne spremeni, saj se v tem trenutku le fiktivno pripozna, da je obseg poplačila terjatev dvomljiv.

Peti odstavek 39. člena ZDDV-1 je potrebno tolmačiti z vidika namena zakonodajalca, da je poplačilo davčnega zavezanca znano ob zaključku insolventnih postopkov, zato se tudi davčna osnova zmanjša ob zaključku teh postopkov.

Pri sprejemu sprememb 39. člena ZDDV-1 z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 78/11) je ob obravnavi četrtega in petega odstavka 39. člena ZDDV-1 prišlo do sprejetja amandmaja k četrtemu odstavku 39. člena ZDDV-1, pomotoma pa ni bil ustrezno spremenjen peti odstavek navedenega člena.

Glede na navedeno je potrebno peti odstavek 39. člena ZDDV-1 tolmačiti na način, da ne gre za popravek davčne osnove, temveč za popravek obračunanega DDV.