Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 24.8.2012 17:18:59

Vlada o Informaciji v zvezi z višino nadomestila plače, ki pripada zaposlenim v javnem sektorju za prvih 30 dni odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada o Informaciji v zvezi z višino nadomestila plače, ki pripada zaposlenim v javnem sektorju za prvih 30 dni odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom Racunovodja.com

Vlada RS se je na 26. redni seji, ki je potekala 23. avgusta 2012, seznanila z Informacijo v zvezi z višino nadomestila plače, ki pripada zaposlenim v javnem sektorju za prvih 30 dni odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom.

Vlada RS je dne 26. 7. 2012, na 24. redni seji, sprejela sklep, da Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (MPJU) do 30. julija 2012 pripravi informacijo v zvezi z višino nadomestila plače, ki pripada zaposlenim v javnem sektorju za prvih 30 delovnih dni odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom.

V zvezi z omenjenim nadomestilom pojasnjujemo dve zadevi; in sicer:

1. nadomestilo plače za prvih 30 delovnih dni odsotnosti z dela, ki ga izplačuje delodajalec in ga za zaposlene v javnem sektorju ureja:

- Zakon o delovnih razmerjih (delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu, v času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja. V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas).

- Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (ki velja za vse delavce, zaposlene v organizacijah in pri delodajalcih ter drugih pravnih osebah s področja negospodarskih dejavnosti. Nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni pripada delavcu najmanj 80 % osnove, pri čemer je osnova za izračun nadomestila plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas).

- Uredba o določitvi osnove in višine nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom (velja za funkcionarje in javne uslužbence, ki so zaposleni v ministrstvih, organih in organizacijah v sestavi ministrstev, upravnih enotah, službah Vlade Republike Slovenije in pravosodnih organih. Za prvih 30 dni odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom jim pripada, nadomestilo plače v višini 90% osnove, pri čemer je osnova za obračun nadomestila plača funkcionarja oziroma javnega uslužbenca v preteklem mesecu za polni delovni čas.

- Kolektivne pogodbe poklicev in dejavnosti (urejajo višino nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, za zaposlene v nekaterih drugih delih javnega sektorja (javni zavodi). Praviloma je določeno nadomestilo v višini 90% osnove, nekatere kolektivne pogodbe določajo nadomestilo v višini 80% osnove).

- višina nadomestila je lahko urejena tudi s splošnimi akti drugih organov oziroma subjektov javnega sektorja (drugi državni organi, občine, javne agencije, javni skladi), vendar pa MPJU z njimi ne razpolaga.

2. nadomestilo plače za odsotnost, daljšo od 30 delovnih dni, ki se izplačuje v breme zdravstvenega zavarovanja:

Če je odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, daljša od 30 delovnih dni, delodajalec nadomestilo plače v skladu s tretjim odstavkom ZDR izplača v breme zdravstvenega zavarovanja. Višino nadomestila, ki se med začasno zadržanostjo od dela izplačuje v breme zdravstvenega zavarovanja, ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pri čemer pa je treba opozoriti na določbo 6. člena Zakona za uravnoteženje javnih finance (ZUJF), ki v to zakonsko določbo posega. ZUJF sorazmerno znižuje višino nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela, ko nadomestilo krije obvezno zdravstveno zavarovanje, ne posega pa v višino nadomestil, ki jih v skladu z zgoraj navedeno uredbo, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti izplačujejo delodajalci iz lastnih sredstev.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

7.5.2020 14:17:57:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

25.5.2020 13:01:40:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za marec 2020

25.5.2020 12:39:46:
Brezplačna spletna seminarja o novostih za obmejne delavce, podjetja in delodajalce

25.5.2020 9:35:20:
Prenehanje začasnih ukrepov v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni Covid-19

22.5.2020 9:02:44:
Preverjanje višine prejetih povračil nadomestila plače (ZRSZ)

21.5.2020 10:40:06:
Subvencioniranje delovnega časa nadomešča ukrep subvencioniranja čakanja na delo

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT