Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 2.8.2012 13:32:54

Sklepanje podjemnih pogodb ter delo preko s.p. in d.o.o. v zdravstvu in ZUJF

Rubrika: Zakon za uravnoteženje javnih financprint Natisni

Sklepanje podjemnih pogodb ter delo preko s.p. in d.o.o. v zdravstvu in ZUJF

Na spletni strani Ministrstva za zdravje so objavljena
NAVODILA JAVNIM ZDRAVSTVENIM ZAVODOM V ZVEZI Z UVELJAVITIJO ZAKONA ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC z dne 10. 7. 2012


1. Omejitev zaposlovanja v javnem sektorju

ZUJF v 183. členu določa, da je ne glede na veljavne standarde in normative za posamezne dejavnosti javnega sektorja in ne glede na sprejete kadrovske načrte, programe dela, poslovne in finančne načrte posameznega proračunskega uporabnika, kot jih določajo predpisi za posamezne dejavnosti javnega sektorja, zaposlovanje dovoljeno le pod pogoji, ki jih določa ZUJF. Zaposlovanje je tako vezano na soglasje, ki ga mora uporabnik proračuna (neposredni in posredni) pridobiti pred začetkom postopka zaposlitve. Izjemoma lahko uporabnik proračuna brez pridobitve soglasja zaposli javnega uslužbenca:
- če gre za prevzem javnih uslužbencev, ki je posledica prenosa nalog na podlagi sprememb zakona oziroma reorganizacije,
- če gre za nadomestne zaposlitve za določen čas zaradi dalj časa odsotnih javnih uslužbencev, ko odsotni javni uslužbenec prejme nadomestilo plače iz sredstev, ki jih ne zagotavlja uporabnik proračuna, ali
- če gre za zaposlitev za določen čas zaradi predčasnega prenehanja delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas.

Sicer pa je zaposlovanje v javnih zdravstvenih zavodih dovoljeno na podlagi soglasja ministra, pristojnega za zdravje, oziroma župana in sveta javnega zdravstvenega zavoda, če gre za (2. odst. 183. člena ZUJF):
- zaposlitev za nedoločen čas, s katero se nadomesti javnega uslužbenca, ki mu je prenehalo delovno razmerje je nujno potrebna za izvajanje nalog posameznega uporabnika proračuna,
- zaposlitev je nujno potrebna za izvajanje nalog posameznega uporabnika proračuna in gre za zaposlitev za določen čas,
- gre za zaposlitev, ki je posledica povečanega obsega programa ali izvajanja novega programa ali ustanovitve novega proračunskega uporabnika,
- uporabnik proračuna izkaže, da bo kljub zaposlitvi zmanjšal stroške dela v tekočem letu v primerjavi s stroški dela preteklega leta,
- gre za zaposlitev, ki je financirana iz prihodkov tržne dejavnosti, ali
- gre za izvajanje posameznega projekta za čas trajanja projekta, če so za njegovo izvedbo zagotovljena tudi sredstva za plače zaposlenih.

1.1 Bistvene dileme na področju zaposlovanja:
a) zaposlovanje specializantov
Glede na to, da se število specializacij v skladu s Pravilnikom o vrstah, vsebini in poteku specializacij oblikuje na podlagi javnega razpisa in v okviru potreb mreže javne zdravstvene službe ni treba vlagati posameznih vlog za izdajo soglasij specializantov. Ministrstvo bo izdalo skupno soglasje za zaposlitev specializantov na podlagi razpisa novih specializacij za posamezno leto.

Za specializacije v breme javnega zdravstvenega zavoda tj. znanega plačnika pa je treba vložiti vlogo za pridobitev soglasja za zaposlitev specializanta, ki jo financira javni zdravstveni zavod.

b) zaposlovanje mladih raziskovalcev
Javni zdravstveni zavod mora pridobiti soglasje za zaposlitev, saj zaposlitev mladih raziskovalcev, ne glede na to, da sredstva za plače povrne Agencija za raziskave in razvoj, ne predstavlja izjeme po četrtem odstavku 183. člena ZUJF.

c) zaposlovanje pripravnikov (zdravstvenih delavcev in sodelavcev), ki imajo po zakonu obvezen strokovni izpit:
Soglasje je potrebno. Javni zdravstveni zavod lahko vloži skupno vlogo za pridobitev soglasja. Za zaposlovanje pripravnikov, ki niso zdravstveni delavci pa javni zdravstveni zavod vloži posamezno vlogo.


2. Omejevanje sklepanja podjemnih in drugih pogodb civilnega prava (v nadaljnjem besedilu: podjemna pogodba) z zdravstvenimi delavci

2.1 Soglasja za sklenitev podjemne pogodbe
Zakon o zdravstveni dejavnosti predstavlja specialno ureditev na področju sklepanja podjemnih pogodb in drugih pogodb civilnega prava. Bistvena razlika v primerjavi s siceršnjo ureditvijo v ZUJF je, da mora soglasje pred sklenitvijo podjemne pogodbe pridobiti zdravstveni delavec, ki želi delati po podjemni pogodbi. Pri tem mora izpolnjevanje pogojev in okoliščin iz drugega odstavka 53.b člena ZZDej preveriti in potrditi direktor javnega zdravstvenega zavoda, kjer je delavec zaposlen. Direktor pred izpolnitvijo vloge tako preveri in navede, da:

- javnemu zdravstvenemu zavodu zaradi dela zdravstvenega delavca po podjemni ali drugi civilno pravni pogodbi ne bo povzročena škoda ali motnja pri opravljanju dejavnosti javnega zdravstvenega zavoda,
- javni zdravstveni zavod sam nima potrebe po dodatnem, dopolnilnem delu oziroma delu, ki presega obveznost iz polnega delovnega časa zdravstvenega delavca,
- zdravstveni delavec v celoti izvršuje svoje delovne obveznosti glede količine in vrste opravljenih zdravstvenih storitev, določenih s pogodbo o zaposlitvi,
- zdravstveni delavec ne odklanja nadurnega dela, pripravljenosti in morebitnih drugih oblik dela pri delodajalcu,
- zdravstvenemu delavcu zaradi dela pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, ni onemogočen dnevni in tedenski počitek ter letni dopust in
- obseg največje še dopustne dnevne in tedenske obremenjenosti zdravstvenega delavca z delom pri drugem delodajalcu, upoštevajoč določbe o minimalnem trajanju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta (po ZZDej je dovoljeno največ 72 ur nadur tedensko).

a) Kateri zdravstveni delavci morajo pridobiti soglasje
Soglasje ministra oziroma župana in sveta JZZ za delo po podjemni pogodbi morajo pridobiti vsi zdravstveni delavci, ki so v delovnem razmerju v javnem zdravstvenem zavodu. Soglasja za delo po podjemni pogodbi pa ni potrebno pridobiti zdravstvenim delavcem, ki so upokojeni ali niso zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu. So pa javni zdravstveni zavodi, ki sklepajo podjemne pogodbe z upokojenci ali podjemniki, ki niso zaposleni v javnem sektorju, v skladu s 53.č členom dolžni voditi evidenco o sklenjenih podjemnih pogodbah s temi podjemniki in poročati svetu zavoda in ministru. Prav tako je podjemno pogodbo s temi podjemniki mogoče skleniti le ob upoštevanju določb drugega odstavka 53.c člena ZZDej (ni mogoče skleniti pgodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh storitev ali njihovega manjšega obsega, če gre za enkratno povečanje programa zdravstvenih storitev za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali če JZZ z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi ne more zagotoviti pogodbenih obveznosti do ZZZS). Opraviti mora tudi stroškovno analizo.

Kaj pa če delavec opravlja storitve v drugem javnem zdravstvenem zavodu oz. pri zasebniku prek s.p.-ja? Ali potrebuje soglasje delodajalca? Ali lahko javni zdravstveni zavodi sklepamo pogodbe s s.p-ji za opravljanje zdravstvenih storitev?

Odgovor
Zdravstveni delavec, ki je v delovnem razmerju v javnem zdravstvenem zavodu, lahko opravlja zdravstvene storitve pri drugem javnem zdravstvenem zavodu ali drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, le na podlagi pisnega soglasja ministra, pristojnega za zdravje, oziroma župana in sveta zavoda.
Opravljanje zdravstvenih storitev preko s.p.-ja oziroma drugih pravnoorganizacijskih oblikah (d. o. o., k. d. idr.) ni dovoljeno, ker se sklepa podjemna pogodba le s zdravstvenim delavcem – fizično osebo, v skladu s 53.c členom ZZDej.

2.2. Sklenitev podjemne pogodbe z zdravstvenim delavcem
Javni zdravstveni zavod lahko sklene podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem, le če je to zanj ekonomsko smotrnejše, v ta namen pred sklenitvijo podjemne pogodb opravi analizo, s katero dokaže stroškovno upravičenost sklenitve podjemne pogodbe. Ob tem pa mora biti izpolnjen še vsaj eden izmed naslednjih pogojev:
- za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi njihove občasne narave ali manjšega obsega,
- gre za enkratno povečanje programa zdravstvenih storitev javnega zdravstvenega zavoda za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali
- javni zdravstveni zavod z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi ne more zagotoviti pogodbenih obveznosti od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Posebej poudarjamo, da se podjemna pogodba lahko sklene le z zdravstvenim delavcem kot fizično osebo, kar pomeni, da sklepanje podjemnih pogodb z s.p. ali d.o.o. ni dovoljeno.

a) Sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi zdravstvenimi delavci
Sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenim zdravstvenim delavcem ni dovoljeno, razen za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih potrdi minister, pristojen za zdravje, in je zagotovljen vir financiranja. Za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in posebnih programov, zdravstvenemu delavcu ni treba pridobiti soglasja, pristojnega ministra, javni zdravstveni zavod pa mora ob sklenitvi podjemne pogodbe upoštevati določbe 53.c člena ZZDej in določbe 53.č člena ZZDej o vodenju evidence in poročanju.

JZZ, ki sklene podjemno pogodbo z lastnim zaposlenim, ki ni zdravstveni delavec mora pridobiti soglasje na podlagi 184. člena ZUJF.

Druge posebne programe bo določil minister, in sicer v dveh fazah. Najprej se bodo določili kriteriji in področja za posebni program. Na podlagi tega bodo JZZ pripravili posebni program in ga posredovali v potrditev ministru.
Kriteriji bodo na primer:
- opredeljen vir financiranja,
- programi, ki so dodatno financirani,
- opredelitev vrste zdravstvenih storitev,
- izvajanje dejavnosti izven delovnega časa in opredelitev, zakaj ni mogoče opraviti zdravstvenih storitev v okviru rednega delovnega programa v rednem delovnem času,
- ločenost evidentiranja javne službe in t.i. tržne dejavnosti
- čakalne dobe nad dopustno mejo na posameznih področjih zdravstvene dejavnosti
- sprejet pravilnik o izvajanju tržne dejavnosti.

Sklep o določitvi posebnih programov bo opredelil trajanje posebnega programa.


3. Omejevanje sklepanja podjemnih in avtorskih pogodb na podlagi ZUJF (z zaposlenimi, ki niso zdravstveni delavci)

Za nezdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce se uporabljajo splošne določbe 184. člena ZUJF glede omejevanja sklepanja podjemnih in drugih avtorskih pogodb. Prav tako se določbe 184. člena ZUJF uporabljajo za sklepanje avtorskih pogodb z zdravstvenimi delavci, pri čemer je za sklenitev avtorske pogodbe treba upoštevati določila Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah o tem, kdaj je sploh dovoljeno skleniti avtorsko pogodbo (govorjena dela, pisana dela – leposlovna besedila, članki priročniki, umetniška dela, predstavitve znanstvene, tehnične ali izobraževalne narave).

ZUJF v 184. členu prepoveduje sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb (za podjemne pogodbe se štejejo vse vrste pogodb civilnega prava kot npr. svetovalna pogodba, pogodba o sodelovanju), razen na podlagi izrecno določene podlage v posebnih predpisih, ali kadar je avtorska ali podjemna pogodba sklenjena za:
- izvajanje strokovnih usposabljanj, strokovnih izpitov in preizkusov znanja, ki se izvajajo v za ta namen ustanovljenih organizacijskih enotah,
- izvajanje znanstveno raziskovalnega dela za nemoteno delovanje javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov,
- izvajanje posebnih projektov, če so za te projekte zagotovljena dodatna finančna sredstva,
izvajanje projektov institucionalne izgradnje, ki se financirajo iz sredstev Evropske unije ali drugih tujih sredstev,
- pisno in ustno prevajanje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite in postopkih policije s tujimi državljani,
- izvajanje strokovnih opravil na področju arbitraže,
- izvajanje prevajanja ali tolmačenja za potrebe ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve,
- izvajanje programov bilateralne tehnične pomoči.


a) Vključevanje koncesionarjev v dežurno službo
Za vključevanje koncesionarjev v javno zdravstveno mrežo ni treba pridobiti soglasja, saj gre za izjemo na podlagi prvega odstavka 184. člena ZUJF, saj je obveznost vključevanja koncesionarjev v mrežo določena v 45.b členu ZZdrS kar pomeni, da gre za izjemo, ki je določena v posebnih predpisih.

b) Naročilnice
Iz 184. člena ZUJF izhaja, da je soglasje potrebno tudi za naročilnice, ki nima narave kupoprodajne pogodbe, se pravi za svetovalne pogodbe (storitve).

Vloge za izdajo soglasja

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Ali se določbe 53.a do 53.č člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: ZZDej) uporabljajo tudi za zdravstvene sodelavce?

Odgovor Ministrstva za zdravje (MZ):
Navedene določbe se ne uporabljajo za zdravstvene sodelavce. Za sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb za zdravstvene sodelavce se uporabljajo določbe 184. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljnjem besedilu: ZUJF).

ZUJF v 19. členu določa, da zdravstvene storitve, ki jih zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu oz. pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe, na podlagi podjemne pogodbe opravlja pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oz. pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe, pomenijo konkurenčno dejavnost.
Iz tega izhaja, da če delavec opravlja zdravstvene storitve pri zasebniku, to ne pomeni konkurenčne dejavnosti, za svoje delo pa vseeno potrebuje soglasje delodajalca?

Odgovor MZ:
Če zdravstveni delavec opravlja zdravstvene storitve pri zasebniku, to ne pomeni konkurenčne dejavnosti po Zakonu o zdravstveni dejavnosti, vendar mora zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu v skladu s 53.b členom ZZDej pridobiti soglasje ministra, pristojnega za zdravje, oziroma župana in sveta zavoda.

Kaj pa če delavec opravlja storitve v drugem javnem zdravstvenem zavodu oz. pri zasebniku prek s.p.-ja? Ali potrebuje soglasje delodajalca? Ali lahko javni zdravstveni zavodi sklepamo pogodbe s s.p-ji za opravljanje zdravstvenih storitev?

Odgovor MZ:
Zdravstveni delavec, ki je v delovnem razmerju v javnem zdravstvenem zavodu, lahko opravlja zdravstvene storitve pri drugem javnem zdravstvenem zavodu ali drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, le na podlagi pisnega soglasja ministra, pristojnega za zdravje, oziroma župana in sveta zavoda.

Opravljanje zdravstvenih storitev preko s.p.-ja oziroma drugih pravnoorganizacijskih oblikah (d. o. o., k. d. idr.) ni dovoljeno, ker se sklepa podjemna pogodba le s zdravstvenim delavcem – fizično osebo, v skladu s 53.c členom ZZDej.

Ali se že izdana soglasja zdravstvenim delavcem prekličejo ali ostanejo v veljavi do izteka?

Odgovor MZ:
ZUJF ureja le prehodno obdobje za veljavnost podjemnih pogodb in drugih pogodb civilnega prava, ki ostanejo v veljavi do izteka veljavnosti teh pogodb. Trajanje pogodbe je po prejšnji ureditvi (65. člen Zakona o zdravniški službi) lahko največ šest mesecev, tako da je treba za sklenitev nove podjemne pogodbe pridobiti novo soglasje, skladno s 53.b členom ZZDej.

Ministrstvo naj se opredeli do problematike, ki je povezana z izdajanji soglasij za izvajanje zdravstvene dejavnosti na primarni ravni (soglasja občin) in kdaj se šteje da je soglasje dano – ko večina (absolutna, relativna) ustanoviteljic izda soglasje.

Odgovor MZ:
ZUJF določa obveznost izdajanja predhodnih soglasij občin ustanoviteljic na področju zaposlovanja, študentskega in dijaškega dela ter sklepanja avtorskih, podjemnih in drugih pogodb civilnega prava v javnih zdravstvenih zavodih na primarni ravni, ne določa pa postopka izdaje soglasij, če je občin ustanoviteljic več. Na področje v pristojnosti občin ministrstvo ne more posegati, o postopku se lahko občine dogovorijo same oziroma imajo to že dogovorjeno v svojih aktih (npr. za izdano soglasje se šteje, če soglašajo vse občine, če soglaša večina – absolutna ali relativna, ali pa soglasje izda samo ena občina – tista, kjer ima javni zavod sedež).

Ali potrebuje pisno soglasje za sklenitev podjemne pogodbe tudi upokojenec ali zdravstveni delavec, ki ni zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu (npr. pri zasebniku)?

Odgovor MZ:
Ne. Pisno soglasje mora imeti samo zdravstveni delavec, ki je v delovnem razmerju pri javnem zdravstvenem zavodu. Za sklenitev podjemne pogodbe pa mora javni zdravstveni zavod upoštevati določbo 53.c člena ZZDej.

Kdo zaprosi za soglasje v primerih iz 53. b člena?

Odgovor MZ:
Za soglasje iz 53.b člena ZZDej zaprosi zdravstveni delavec, ki soglasje potrebuje. Vlogo naslovi na Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana.


Kako razumeti določili 204. in 205. člena ZUJF? Kdaj se torej začne uporabljati določilo 19. člena ZUJF? Z 31. 5. 2012 ? Ali je uporaba ZUJF vezana na predpis Ministrstva za zdravje iz četrtega odstavka 53. c člena?

Odgovor MZ:
204. in 205. člen ZUJF sta prehodni določbi, ki določata, da minister za zdravje izda pravilnik o merilih za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi v roku 2 mesecev od uveljavitve ZUJF, to je najpozneje do 31. 7. 2012. Do takrat se samo za določitev višine plačila uporablja Uredba o merilih za sklepanje podjemnih pogodb in drugih pogodb civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe.

Za izdajo soglasij in sklepanje podjemnih pogodb se uporabljajo določila ZUJF oziroma ZZDej že od 31. 5. 2012, to je z dnem uveljavitve ZUJF.

Podjemne pogodbe, sklenjene na podlagi 65. člena Zakona o zdravniški službi, ostanejo v veljavi do dneva izteka teh pogodb (npr. če je bila pogodba sklenjena 30. 5. 2012, ostane v veljavi do 30. 11. 2012).

Zadnji članki iz rubrike:

28.11.2012 15:11:13:
Regres za prehrano med delom - javni uslužbenci - ZUJF

12.11.2012 14:36:59:
Pojasnilo glede nagrade za obvezno opravljanje prakse študentov in dijakov - ZUJF

12.11.2012 14:29:17:
Kilometrina za uporabo lastnega vozila v službene namene v državi - ZUJF

12.11.2012 14:12:28:
Avtorske in podjemne pogodbe v ZUJF in opredelitev posebnega projekta

10.10.2012 13:51:17:
Jubilejna nagrada po 177. členu ZUJF

Najnovejši članki:

16.9.2019 15:52:13:
Poročilo o gibanju plač za junij 2019

16.9.2019 15:36:11:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2019

16.9.2019 12:21:38:
Poročanje o elektronskih storitvah od 1. 1. 2019

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

13.9.2019 11:11:14:
Izračun avtorskega honorarja nerezidentu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT