Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 17.7.2012 17:29:18

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini - 9.7.2012

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini - 9.7.2012

Na spletni strani Ministrstva za finance je objavljen

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

1.1. Ocena stanja

1.1.1. Veljavni Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12 in 40/12-ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) je bil sprejet v okviru davčne reforme leta 2006 in se je začel uporabljati 1.1.2007. Z ZDoh-2 je določen sistem obdavčitve dohodkov fizičnih oseb, po katerem so aktivni dohodki fizičnih oseb (med katere se vštevajo dohodki iz zaposlitve, iz dejavnosti, iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice ter kategorija drugih dohodkov) obdavčeni na letni ravni po progresivnih stopnjah in ob upoštevanju davčnih olajšav. Pasivni dohodki (med katere se vštevajo dohodki iz kapitala, in sicer obresti, dividende in dobički iz kapitala) pa se obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji in brez upoštevanja davčnih olajšav.

Ugotavljanje davčne osnove od dohodkov fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, z upoštevanjem normiranih odhodkov

1.1.2. Poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti, kot izjema od splošnega načina ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, je bil v Sloveniji uveden že s prvim slovenskim zakonom, ki je urejal in prvič uvedel dohodnino, kot sintetični davek od vseh dohodkov fizičnih oseb, po katerem se je odmerjala dohodnina za leto 1991. Po tem zakonu so določeni zavezanci, ki so opravljali določene poklicne in druge dejavnosti, ugotavljali davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov.

V okviru davčne reforme leta 2004 se je z Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 54/2004, v nadaljnjem besedilu ZDoh-1) pri obdavčevanju dohodkov fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, uvedla splošna možnost ugotavljanja davčne osnove z uporabo normiranih odhodkov, ne glede na vrsto dejavnosti. Višina normiranih odhodkov je bila določena v višini 25%. S prvo vsebinsko pomembnejšo novelo ZDoh-1 s konca leta 2005, se je za kmetijsko in dopolnilno dejavnost, za katero je mogoče davčno osnovo ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, povečal delež priznanih normiranih odhodkov s 25 % na 70 %. S spremembami, ki jih je uvedel ZDoh-2 je bilo na področju določanja davčne osnove fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost z uporabo normiranih odhodkov, večjemu številu zavezancev dana možnost, da se odločijo za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, kar je posledica ureditve iz Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, v nadaljnjem besedilu ZGD-1), ki je za določene samostojne podjetnike poenostavil obveznosti v zvezi z vodenjem poslovnih knjig, in zvišanje praga, do katerega je še možen vstop v sistem normiranih odhodkov iz 25.037 eurov (preračun iz 6 milijonov tolarjev, kot je bila meja za vstop v sistem pred sprejetjem ZDoh-2) na 42.000 eurov.

1.1.3. V skladu z ZDoh-2 se davčna osnova od dohodkov iz dejavnosti po osnovnem principu določi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ni z zakonom drugače določeno. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se v načelu uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb. V skladu z zakonom se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi.

Davčna osnova, to je njeno ugotavljanje oziroma določanje prihodkov in odhodkov, v največji možni meri sledi ugotavljanju izida (dobička) za poslovne namene. Posebej pa so urejene posebnosti, ki izhajajo iz načel in ciljev davčne politike.

Temeljno splošno načelo zakona glede ugotavljanja odhodkov je, da se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po zakonu, posebnosti v zvezi s posameznimi vrstami odhodkov pa so podrobneje urejene.

Kot odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so opredeljeni odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,

2. imajo značaj privatnosti,

3. niso skladni z običajno poslovno prakso.

Opisani način ugotavljanja davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti fizičnih oseb zahteva vodenje poslovnih knjig, ki jih predpisujejo področni zakon ZGD-1 in davčni predpisi.

Sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pa je podredni način ugotavljanja davčne osnove glede na opisan osnovni princip. Glavni namen uvedbe sistema določanja davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti fizičnih oseb z upoštevanjem normiranih odhodkov je bil administrativna razbremenitev davčnih zavezancev, ki opravljajo dejavnost.

Davčni zavezanci, ki vstopijo v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, v skladu z določbami ZGD-1 niso dolžni voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, kar pomeni bistveno administrativno poenostavitev poslovanja. V sistem normiranih odhodkov lahko vstopijo zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih in ne vodijo poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih; za druge predpise se ne štejejo davčni predpisi, njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42.000 eurov in ne zaposluje delavcev. Slednji zavezanci lahko pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahtevajo upoštevanje normiranih odhodkov.

Posebej so določeni primerljivi pogoji tudi za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost. Zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, so dolžni voditi le evidenco izdanih knjigovodskih listin, evidenco osnovnih sredstev in določene druge evidence, ki so vezane na organizacijske in področne predpise.

Znesek normiranih odhodkov je v splošnem določen v višini 25 % prihodkov, razen v primeru kmetijske in gozdarske dejavnosti ter izdelave in prodaje izdelkov domače in umetnostne obrti, ki je določen v višini 70 % prihodkov. Od leta 2009 naprej pa je znesek normiranih odhodkov določen v višini 70 % prihodkov tudi za zavezance, ki opravljajo dejavnost proizvodnje električne energije v okviru malih elektrarn, kar je bilo določeno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 70/08). Zavezancem, ki se odločijo za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov se upoštevajo prihodki ob njihovem plačilu (princip plačane realizacije), dodatno se jim priznajo kot zmanjšanje davčne osnove še za njih plačani obvezni prispevki za socialno varnost.

Davčni zavezanci, ki opravljajo dejavnost in svojo davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, akontacijo dohodnine iz dejavnosti izračunavajo v davčnem obračunu, ki so ga dolžni predložiti sami za celotno davčno obdobje. Za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost in svojo davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov pa se akontacijo dohodnine izračunava na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem, ki ga predloži plačnik davka ob izplačilu dohodka prejemniku. Če v primeru iz prvega odstavka tega člena dohodek iz dejavnosti izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca.

1.1.4. Iz razpoložljivih podatkov za skupaj skoraj 94.900 analiziranih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, in so v letu 2010 ugotavljale davčno osnovo v davčnem obračunu oziroma poenostavljeno, se ugotavlja, da bi lahko, glede na veljavne pogoje (prihodki ne presegajo 42.000 eurov in nima zaposlenih) davčno osnovo na poenostavljen način ugotavljalo okrog 50,0 % analiziranih zavezancev, dejansko pa jih je poenostavljeno davčno osnovo ugotavljalo le 8.276 zavezancev ali 8,7 % analiziranih zavezancev.

Med zavezanci, ki so ugotavljali davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, je bilo po podatkih takih, ki so imeli normirane odhodke v višini 25 % v letu 2010 nekaj manj kot 70 % in so obračunali 55,2 mio eurov prihodkov, kar pomeni približno 9.770 eurov na zavezanca. Med njimi je bilo približno 44 % zavezancev, ki so svojo davčno osnovo ugotavljali z upoštevanjem posebne osebne olajšave (samozaposleni v kulturi, samostojni kulturniki in samostojni športniki). Skupaj so obračunali 29,5 mio eurov dohodkov.

Davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 70 % pa je v letu 2010 ugotavljalo 2.622 zavezancev (29 % zavezancev, ki so ugotavljali davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov) in so skupaj obračunali prihodke v višini 26,7 mio eurov oz. 10.190 eurov na zavezanca.

Dohodki prostovoljcev

1.1.5. V začetku marca 2011 je začel veljati Zakon o prostovoljstvu, ki celovito ureja sistem prostovoljstva in prostovoljskega dela ter med drugim tudi zagotavljanje določenih pravic prostovoljcem iz naslova opravljanja tovrstnega dela. Ob sprejemanju navedenega zakona je bilo izpostavljeno, da ima prostovoljsko delo v Sloveniji dolgo tradicijo in je v času zaostrenih ekonomskih in družbenih razmer še pomembnejše. Prispeva k zniževanju revščine, višji zaposljivosti prebivalstva, razvoju demokracije ter spodbujanju aktivnega državljanstva. Ugotovljeno je bilo, da v zadnjem obdobju postaja prostovoljsko delo vedno bolj pomembno tudi na področju dopolnjevanja storitev države in preskrbe s socialnimi storitvami, s čimer omogoča nižje stroške ter večjo dostopnost prebivalstva do le-teh, zato prostovoljsko delo tako pomembno prispeva k družbeni blaginji. Zakonsko urejanje prostovoljskega dela ni potrebno zgolj zaradi urejanja odnosov vseh vključenih akterjev, temveč predvsem zaradi priznanja pomembnosti tega področja za družbo ter vzpostavitve stimulativnega okolja za njegov hitrejši razvoj. Zakon o dohodnini, ki ureja sistem obdavčitev dohodkov fizičnih oseb, trenutno določa oprostitev plačila dohodnine od določenih povračil stroškov (prevoza, nočitve in dnevnice), ki se nanašajo na delo prostovoljcev, izhajajoč iz predpostavke, da prostovoljci ne prejemajo drugih dohodkov oziroma nadomestil za opravljanje svojega dela. Z Zakonom o prostovoljstvu pa so bile poleg navedenih povračil stroškov določene še nekatere druge pravice prostovoljcem iz naslova opravljanja prostovoljskega dela, ki davčno niso posebej urejene.

Bonitete

1.1.6. Boniteta za uporabo službenega vozila za privatne namene je določena v odvisnosti od višine nabavne vrednosti vozila, ta pa je med drugim različna tudi v odvisnosti od načina nabave vozila s strani delodajalca. Glede na veljavno zakonsko določbo se davek na dodano vrednost ne upošteva v nabavni vrednosti vozila v primeru poslovnega najema, kar vpliva na neenako davčno obravnavo delojemalcev v odvisnosti od načina pridobitve vozila delodajalca.

Investicijski skladi

1.1.7. Po ZDoh-2 imajo dohodki od vrednostnih papirjev in pravic iz vrednostnih papirjev, ki jih izdajo gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, vključno z dobičkom iz kapitala, doseženim z njihovo odsvojitvijo, vir v Sloveniji. Dohodki iz vzajemnega sklada, vključno z dobičkom iz kapitala, doseženim z odsvojitvijo investicijskih kuponov oziroma enot premoženja vzajemnega sklada (v nadaljnjem besedilu: investicijskih kuponov), imajo vir v Sloveniji, če vzajemni sklad upravlja družba za upravljanje, ki je rezident Slovenije po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

S sprejemom Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11; v nadaljevanju: ZISDU-2) v lanskem letu se je povečala raznovrstnost možnih oblik investicijskih skladov v Sloveniji. Tako se v Sloveniji lahko oblikujejo oziroma ustanovijo naslednje oblike investicijskih skladov: vzajemni sklad, krovni sklad, alternativni sklad in investicijska družba. Hkrati se je z ZISDU-2, s katerim so bile med drugim implementirane določbe UCITS IV direktive (tj. Direktiva 2009/65/ES z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje), uvedel tudi t.i. potni list za družbe za upravljanje UCITS skladov (kar na splošno pomeni, da lahko UCITS sklad v Sloveniji oblikuje in ga upravlja družba za upravljanje druge države članice EU).

Odsvojitev nepremičnin v postopkih razlastitev

1.1.8. Po ZDoh-2 se dohodnine ne plača od dobička, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine v primeru prenosa nepremičnine iz naslova razlastitev, po predpisih, ki urejajo to področje. Navedena oprostitev zajema tudi prodajne pogodbe, ki so sklenjene namesto razlastitev (velja pa za tovrstne pogodbe oprostitev davka na promet nepremičnin po Zakonu o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 117/06), pri čemer je pri razlagi te določbe prihajalo do nejasnosti. Po mnenju nekaterih resornih organov te nejasnosti glede obdavčevanja teh razmerij povečujejo pritisk na uvedbo razlastitvenih postopkov in manjšo pripravljenost lastnikov nepremičnin skleniti prodajne pogodbe brez uvedbe razlastitvenega postopka.

1.2. Razlogi za sprejem zakona

Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb zahteva tekoče spremljanje in prilagajanje ureditve, tako zaradi zasledovanja ciljev davčne politike, zaradi gospodarskih razmer, zaradi težav, ki nastajajo pri izvajanju zakona kot tudi zaradi sprememb predpisov na drugih področjih. Ukrepi, ki se predlagajo s predmetno novelo tako urejajo nekatera področja obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, ki so bila namenjena poenostavitvi poslovanja fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in v praksi niso zaživela v zadostnem obsegu (ugotavljanje davčne osnove fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, z uporabo normiranih odhodkov), ali je pri izvajanju določb prihajalo do določenih težav (boniteta za uporabo službenega motornega vozila v zasebne namene in obdavčevanje izplačil odškodnin pri razlastitvi). Poleg tega se z zakonom uvajajo določene rešitve za davčno obravnavo dohodkov, ki jih ureja spremenjena oziroma na novo sprejeta področna zakonodaja (Zakon o prostovoljstvu).

Ugotavljanje davčne osnove od dohodkov fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, z upoštevanjem normiranih odhodkov

1.2.1. Finančna kriza in kriza eura v Republiki Sloveniji povzročata težek gospodarski položaj in razvojni zastoj. Vlada poskuša z različnimi ukrepi, tudi ukrepi davčne politike, spodbuditi gospodarsko rast in zagotoviti zdrav trajnostni razvoj. Državni zbor je na predlog vlade že potrdil davčne ukrepe za razbremenitev gospodarstva – to je zvišanje davčnih olajšav za zavezance, ki opravljajo dejavnost po ZDoh-2. Prav tako je bilo zaznano, da administrativne obremenitve pri izpolnjevanju davčnih obveznosti še posebej omejujejo pri poslovanju male podjetnike, zato se kot eden od ukrepov za podporo malim podjetnikom predlaga nadgradnja sistema ugotavljanja davčne osnove iz dejavnosti z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, katere namen je nadaljnja poenostavitev obstoječih davčnih postopkov, ki so še posebej zapleteni za majhna podjetja. Navedena administrativna poenostavitev davčnega poslovanja majhnih podjetij bi pomenila spodbujanje rasti podjetništva in odpiranje novih delovnih mest.

Iz podatka o številu davčnih zavezancev, ki opravljajo dejavnost, in so vključeni v sistem ugotavljanja davčne osnove z uporabo normiranih odhodkov izhaja, da se za obstoječi sistem normiranih odhodkov odloča zelo malo davčnih zavezancev, ki izpolnjujejo pogoje.

Kot razlogi za to se navajajo prenizka stopnja normiranih odhodkov, prenizek prag za vstop v sistem normiranih odhodkov in premajhna administrativna poenostavitev za zavezance znotraj sistema normiranih odhodkov.

Dohodki prostovoljcev

1.2.2. Z Zakonom o prostovoljstvu so bile določene nove pravice prostovoljcem iz naslova opravljanja prostovoljskega dela, ki davčno posebej niso urejene. Glede na naravo prostovoljskega dela, ki ga posameznik opravlja v dobro drugih ali v splošno korist ter brez pričakovanja plačila in neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, prostovoljec v prostovoljsko delo vlaga lastni prosti čas in znanje, ob tem pa ima v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela določene stroške.

Tako mora po Zakonu o prostovoljstvu prostovoljska organizacija, če je z dogovorom o prostovoljskem delu tako dogovorjeno, prostovoljcu povrniti naslednje stroške, ki so nastali zaradi izvajanja ali v zvezi z izvajanjem prostovoljskega dela:

  • potne stroške, stroške prehrane in nastanitve;
  • stroške prevoza in druge stroške povezane s potjo in bivanjem v tujini, če gre za prostovoljsko delo v tujini;
  • nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, ko gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega prostovoljskega dela in so kot taka določena v predpisih, ki urejajo delovna razmerja ali v posebnih predpisi in internih aktih prostovoljske organizacije;
  • nadomestilo za osebne stroške tujcu, ki je bil v Republiko Slovenijo napoten na opravljanje organiziranega prostovoljskega dela, če je bilo s tujo prostovoljsko organizacijo, ki je tujca v Republiko Slovenijo napotila, tako dogovorjeno in če je slednja za tako izplačilo zagotovila potrebna sredstva;
  • plačilo za nezgodno zavarovanje prostovoljca, ki mora biti zavarovan v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo za čas opravljanja prostovoljskega dela. Poleg navedenih povračil stroškov in nadomestil Zakon o prostovoljstvu določa tudi državno nagrado in priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva ter možnost določitev teh nagrad in priznanj tudi v okviru samoupravnih lokalnih skupnosti. Poleg tega navedeni zakon daje tudi podlago za možnost podelitve letnih nagrad za izjemne dosežke, ki jih izplača prostovoljska organizacija.

Ker gre za novo sistemsko ureditev prostovoljskega dela in pravic prostovoljcev je navedeno delo in dohodke iz tega naslova potrebno ustrezno umestiti v Zakon o dohodnini in zanje določiti ustrezno davčno obravnavo.

Bonitete

1.2.3. Boniteta za uporabo službenega vozila za privatne namene v delu, ki se nanaša na davčno osnovo, ni povsem ustrezno urejena, saj določa različno davčno osnovo za obračun bonitete delojemalcev v odvisnosti od načina pridobitve vozila s strani delodajalca, zato je potrebna dopolnitev zakona v smeri večjega poenotenja davčne osnove.

Investicijski skladi

1.2.4. Ker se na podlagi lani sprejetega ZISDU-2 v Sloveniji lahko oblikujejo oziroma ustanovijo tudi nove oblike investicijskih skladov in ker je bil z ZISDU-2 med drugim (na podlagi UCITS IV direktive) uveden tudi t.i. potni list za družbe za upravljanje UCITS skladov (kar pomeni, da lahko UCITS sklad v Sloveniji oblikuje in ga upravlja družba za upravljanje druge države članice EU), je treba opraviti spremembe v zakonu v smeri izenačitve davčne obravnave različnih vrst investicijskih skladov glede pravil vira dohodka, tako da za določanje pravil vira dohodka ni več pomembno ali je družba za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, rezident Slovenije ali ne. Prav tako je treba v obdavčitev vključiti dohodek, ki ga dosegajo vlagatelji v investicijske sklade, ne glede na vrsto investicijskega sklada in ne glede na to, kje je tak sklad oblikovan oziroma ustanovljen.

Odsvojitev nepremičnin v postopkih razlastitev

1.2.5. Pri razlagi obstoječe določbe ZDoh-2, ki ureja oprostitev dohodnine v primerih razlastitev je prihajalo do nejasnosti, ali so v oprostitev vključene tudi odškodnine, ki jo je razlastitveni upravičenec prejel na podlagi sprejete ponudbe za odkup (tj. na podlagi pogodbe). Zaradi nejasne davčne obremenitve teh odškodnin, se je povečeval pritisk na izvedbo razlastitvenih postopkov, v katerih se je izplačala odškodnina za razlastitev na podlagi odločbe o razlastitvi, ki pa so bile zakonsko jasno izvzete iz obdavčitve. Iz navedenih razlogov je treba opraviti spremembe v zakonu v smeri jasnosti določitve oprostitve odsvojitve nepremičnin pred, med ali v razlastitvenih postopkih, saj z vidika načela enake davčne obravnave davčnih zavezancev v enakih položajih. S tem bi dosegli transparentno in nedvoumno davčno obravnavo zavezancev, ki nepremičnine odsvojijo pred, med ali v razlastitvenem postopku (tj. na podlagi pogodbe ali odločbe). Posledično pa se z jasno in nedvoumno dikcijo člena lahko posledično skrajša postopke pridobivanja nepremičnin v javnem interesu v primerih, ko se ti postopki niso zaključevali zaradi teženj lastnikov nepremičnin po davčnih prihrankih. S spremembo bo za primere odsvojitve nepremičnin v javnem interesu pred in med razlastitvenim postopkom na podlagi pogodbe namesto razlastitve, jasno določeno, da se obravnava enako kot odsvojitev na podlagi odločbe o razlastitvi.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE ZAKONA

2.1. Cilji Ugotavljanje davčne osnove od dohodkov fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, z upoštevanjem normiranih odhodkov

2.1.1. Cilj predlaganega zakona je dodatna administrativna razbremenitev malih podjetnikov pri izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti ter povečanje njihove pravne varnosti v povezavi z večjo gotovostjo glede ugotavljanja davčne osnove. Preko nadaljnje poenostavitve davčnega poslovanja podjetnikov z nadgradnjo obstoječega sistema normiranih odhodkov se želi doseči spodbujanje malega podjetništva, saj bo sistem normiranih odhodkov dostopen širšemu krogu davčnih zavezancev, odstotek normiranih odhodkov pa bo določen občutno višje, zaradi česar bo sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov poslovno bolj sprejemljiv.

Dohodki prostovoljcev

2.1.2. Pri določitvi davčne obravnave dohodkov prostovoljcev in pod določenimi pogoji in do določenih višin določeni oprostitvi plačevanja dohodnine od nekaterih prejemkov, ki jih v skladu z Zakonom o prostovoljstvu prejemajo fizične osebe, ki opravljajo prostovoljska dela, se zasleduje cilj spodbujanja družbeno koristnih aktivnosti posameznikov, ki s svojim znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe.

Bonitete

2.1.3. Z dopolnitvijo definicije nabavne vrednosti, ki je osnova za vrednotenja bonitet v obliki privatne uporabe službenih osebnih motornih vozil se zasleduje cilj odprave ugotovljene neenakosti pri določanju vrednosti bonitet v primerih različnih načinov pridobitve motornega vozila (lastništvo, finančni ali operativni najem vozila).

Investicijski skladi

2.1.4. Pri določitvi pravil vira dohodka od investicijskih skladov se zasleduje cilj odprave neenakosti med skladi, ki so oblikovani v Sloveniji in jih upravljajo družbe za upravljanje, ki so ustanovljene v Sloveniji, in skladi, ki so oblikovani v Sloveniji in jih upravljajo družbe za upravljanje druge države članice EU.

Odsvojitev nepremičnin v postopkih razlastitev

2.1.5. Z jasno in nedvoumno določitvijo oprostitve plačevanja dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega s prenosom nepremičnin iz naslova razlastitev, po predpisih, ki urejajo to področje, se zasleduje cilj transparentne in jasne davčne obravnave zavezancev, ki nepremičnine odsvojijo pred, med ali v razlastitvenih postopkih. Posledično se s tem želi doseči tudi skrajšanje postopkov pridobivanja nepremičnin v javnem interesu, saj bo jasna določitev enake davčne obravnave prenosov nepremičnin iz naslova razlastitev v javnem interesu na podlagi pogodbe med strankama in prenosov nepremičnin na podlagi odločbe o razlastitvi, ki jo izda pristojni državni organ, odpravila negotovosti glede davčne obremenitve odškodnin, izplačanih v navedenih postopkih razlastitve.

2.2. Načela

Načela tega zakona v splošnem ne odstopajo od temeljnih načel veljavnega zakona, razen glede načela enake davčne obravnave najmanjših davčnih zavezancev, ki dosegajo dohodke iz dejavnosti, in kjer predlagatelj predlaga, da se pri ugotavljanju njihove davčne obveznosti, da večji poudarek načelu ekonomičnosti pri izpolnjevanju davčnih obveznosti na strani zavezancev in ekonomičnosti davčnega nadzora na strani davčnega organa. Načelo enake davčne obravnave (vodoravne in navpične enakosti) se zagotavlja preko sintetične obdavčitve vseh aktivnih dohodkov fizičnih oseb. Predlog zakona z uvedbo cedularne obdavčitve davčnih zavezancev, ki opravljajo dejavnost, in se odločijo za vstop v sistem normiranih odhodkov, sicer odstopa od tega načela na račun večje ekonomičnosti pri izpolnjevanju davčnih obveznosti. Ker pa je uvedena možnost izbire za vstop v sistem normiranih odhodkov, preko takšne ureditve pa se zasledujejo cilji, ki so za davčne zavezance ugodni (dodatna administrativna razbremenitev malih podjetnikov), je odstop od splošnega načela sintetične obdavčitve aktivnih dohodkov sprejemljiv. Poleg tega takšna ureditev zasleduje načelo enake obravnave fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in pravnih oseb, ko ugotavljajo davčno obveznost z uporabo normiranih odhodkov.

2.3. Poglavitne rešitve zakona

2.3.1. Ugotavljanje davčne osnove od dohodkov fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, z upoštevanjem normiranih odhodkov

S predlagano spremembo zakona se:

- določa višji limit prihodkov iz opravljanja dejavnosti, ki je določen kot pogoj za vstop v sistem normiranih odhodkov, in sicer v višini 50.000 eurov in spreminja obdobje, ki je relevantno za ugotavljanje izpolnjevanja prihodkovnega pogoja za vstop in obstanek v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V zvezi z določanjem limita se za potrebe določanja višine prihodkov določajo pravila kaj se šteje za novo opravljanje dejavnosti in določajo kriteriji kaj se šteje v prihodke zavezanca oziroma oseb, katerih prihodki se upoštevajo pri odločitvi o izpolnjevanju prihodkovnega pogoja;

- dviguje višina normiranih odhodkov na 60 % davčno priznanih prihodkov;

- za zavezance, ki se bodo po lastni izbiri (opcijski sistem) vključili v sistem normiranih odhodkov, uvaja ugotavljanje prihodkov po principu obračunane realizacije, s čimer se jih pri ugotavljanju prihodkov izenačuje z davčnimi zavezanci, ki opravljajo dejavnost, in niso vključeni v sistem normiranih odhodkov. S tem ukrepom se ukinja ugotavljanje prihodkov po principu plačane realizacije;

- namesto zahteve za vstop v sistem normiranih odhodkov uvaja priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ki se bo opravila v okviru obračuna akontacije davka od dohodka iz dejavnosti. Rok za vstop v sistem se določa v zakonu, ki ureja davčni postopek, pri čemer se določa prekluzivnost tega roka. Slednje pomeni, da se bo priglasitev zavezanca, ki bo opravljena po predpisanem roku za priglasitev, zavrgla kot prepozna;

- uvaja samodejno podaljševanje načina ugotavljanja davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. S tem bo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov nadalje poenostavljeno, saj po vstopu v sistem ugotavljanja davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov davčnemu zavezancu več ne bo treba vsako znova leto priglasiti takšnega načina ugotavljanja davčne osnove. Šteje se, da zavezanec želi ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če davčnega organa ne obvesti drugače. V skladu s predlagano rešitvijo bo zavezanec davčni organ obvestil le o izstopu iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov;

- predpisuje dolžnost ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Če bo zavezanec ugotovil, da za davčno leto več ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje davčne osnove na tak način, bo dolžan za to davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov;

- uvaja cedularna obdavčitev davčnih zavezancev, ki se odločijo za ugotavljanje svoje davčne osnove iz opravljanja dejavnosti z uporabo normiranih odhodkov. Slednje pomeni dodatno poenostavitev davčnega poslovanja, na podlagi katerega se bo davek, ki ga bodo izračunali in plačali davčni zavezanci, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo svojo davčno osnovo z uporabo normiranih odhodkov, štel za dokončni davek in se ne bo poračunaval na letni ravni v okviru izračunavanja letne dohodninske obveznosti;

- bo davčna obveznost obračunavala z uporabo fiksne davčne stopnje v višini 20%;

- ukinja možnost uveljavljanja dejanskih stroškov obveznih prispevkov za socialno varnost;

- ukinjajo izjeme za dejavnosti, ki se jim po veljavni ureditvi omogoča 70% normiranih odhodkov;

- ukinja specialna ureditev o pogojih za vstop v sistem normiranih odhodkov za zavezance, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost. S spremembo se glede pogojev za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z uporabo dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov davčni zavezanci, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, izenačujejo s pogoji, ki veljajo za ostale fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Razlog za spremembo je v spremembi pogojev za vstop v sistem normiranih odhodkov, ki več niso vezani na število zaposlenih pri davčnem zavezancu, ki opravlja dejavnost. Posledično tudi ni razloga, da bi se pri zavezancih, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, določala posebna ureditev za vstop v sistem normiranih odhodkov, glede na število članov kmečkega gospodinjstva;

- spreminja način izračunavanja davčne obveznosti. V skladu s predlogom bodo davčni zavezanci, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, davčno obveznost izračunavali v davčnem obračunu in ne več z odločbo davčnega organa, ki je izdana na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Posledično njihovi poslovni partnerji ne bodo več dolžni obračunavati davčnega odtegljaja od posameznih plačil, niti predlagati obračuna davčnega odtegljaja.

2.3.2. Dohodki prostovoljcev in donacije za splošnokoristne namene S predlagano spremembo zakona se v zvezi z davčno obravnavo dohodkov prostovoljcev:

- določa, da se dohodki prostovoljcev, ki so določeni z Zakonom o prostovoljstvu, davčno obravnavajo kot kategorija drugi dohodki. S tem se želi doseči poenotena davčna obravnava prejemkov, ki izhajajo iz prostovoljnega sodelovanja posameznikov v različnih nepridobitnih dejavnostih, za katero praviloma ne prejmejo plačila za delo, temveč povračila stroškov. V veljavnem Zakonu o dohodnini so v teh primerih, ki vkljuičujejo tudi prostovoljsko delo, povračila stroškov prevoza, nočitve in dnevnice pod določenimi pogoji in do določene višine oproščena plačila dohodnine, in sicer med drugimi dohodki.

- pri določanju davčne osnove se - glede na to, da so bila z Zakonom o prostovoljstvu določena še nekatera druga nadomestila stroškov, ki jih lahko prejemajo prostovoljci od prostovoljske organizacije na podlagi opravljanja prostovoljskega dela, s ciljem spodbujanja sistemsko reguliranega opravljanja prostovoljskega dela, poleg že urejenih oproščenih povračil stroškov prevoza, nočitev in dnevnice - določa še nekatera nadomestila stroškov in nagrade, ki se pod določenimi pogoji in do določene višine ne vštevajo v davčno osnovo (nadomestilo za uporabo lastnih sredstev prostovoljca, nadomestilo za osebne stroške prostovoljcu, ki je napoten na opravljanje organiziranega prostovoljskega dela iz tujine v Slovenijo ali iz Slovenije v tujino na podlagi evropskega ali mednarodnega programa ali na podlagi dogovora s prostovoljsko organizacijo, nagrada, ki jo prostovoljska organizacija izplača prostovoljcu za izjemne dosežke) ter plačilo prostovoljske organizacije za nezgodno zavarovanje prostovoljca.

- določa oprostitev dohodnine od državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke na področju prostovoljstva ter nagrad in priznanj za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, ki jih izplačujejo samoupravne lokalne skupnosti, kar je primerljivo ureditvi davčne obravnave, ki velja za druge primerljive nagrade in priznanja, ki jih podeljuje država ali samoupravne lokalna skupnost.

V zvezi z donacijami se širi obseg namenov, določenih v prvem odstavku 66. člena zakona, za katere je možno uveljavljati davčno olajšavo za donacije, ki jo lahko zavezanci uveljavljajo za določen znesek izplačil, in sicer tudi za splošno koristne namene.

2.3.3. Bonitete

S predlagano spremembo se določa, da se ne glede na način pridobitve vozila v nabavno vrednost vozila, ki je osnova za določanja višine bonitete delojemalca, všteva davek na dodano vrednost.

2.3.4. Investicijski skladi

S predlagano spremembo se določa, da imajo dohodki iz investicijskih skladov, vključno z dobičkom iz kapitala, doseženim z odsvojitvijo investicijskih kuponov ali delnic, vir v Sloveniji, če je investicijski sklad oblikovan oziroma ustanovljen v Sloveniji, ne glede na to ali ga oblikuje in upravlja družba za upravljanje, ki je ustanovljena v Sloveniji ali družba za upravljanje druge države članice.

2.3.5. Odsvojitev nepremičnin v postopkih razlastitev

S predlagano spremembo se določa jasna in nedvoumna ureditev oprostitve dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega s prenosom nepremičnine iz naslova razlastitev, po predpisih, ki urejajo to področje, pri čemer se zaradi nejasnosti v praksi izrecno predpisuje oprostitev tudi za primere, ko se namesto razlastitve na podlagi odločbe o razlastitvi, nepremičnina odsvoji s sklenitvijo pogodbe pred ali med razlastitvenim postopkom.

Zadnji članki iz rubrike:

19.6.2019 10:43:55:
Novi predlogi davčnih sprememb - 18. 6. 2019

7.6.2019 14:18:08:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja infinanciranja terorizma

7.6.2019 13:15:38:
Osnutek Uredbe o embalaži in odpadni embalaži - 7. 6. 2019

3.6.2019 13:46:25:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1K (10. 5. 2019)

15.4.2019 11:45:04:
Predlog sprememb REK obrazcev - 12. 4. 2019

Najnovejši članki:

26.6.2019 15:58:50:
S poenostavitvijo zakonodaje do hitrejšega reševanja vlog za državne štipendije in tudi do več štipendij

26.6.2019 15:53:26:
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji in Protokola о izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji (BRSZD)

26.6.2019 15:16:23:
Poročilo o gibanju plač za februar 2019

26.6.2019 14:49:10:
Prejemniki namenitve dela dohodnine za donacije

18.6.2019 15:39:26:
Oddajate stanovanje preko Airbnb in Bookinga? Kaj pa davki?

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT