Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 17.7.2012 17:29:50

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku - 9.7.2012

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku - 9.7.2012

Na spletni strani Ministrstva za finance je objavljen Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku.

Predlog zakona določa postopkovne rešitve, potrebne za uveljavitev novega načina ugotavljanja davčne osnove - ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, kot ga določata predlog novele ZDDPO-2 in ZDoh-2, ki na področju ugotavljanja oziroma priznavanja prihodkov za davčne namene ne uvajata sprememb, predlagata pa jih na področju priznavanja odhodkov za davčne namene. Za slednji se predlaga priznavanje v normiranem znesku.

S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2011/16. Ureditev medsebojne pomoči na področju obdavčenja je bila do uveljavitve Direktive 2011/16 določena v Direktivi Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve s spremembami (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 77/799/EGS), ki je bila v slovenski pravni red prenesena v letu 2004. Globalizacija in internacionalizacija poslovanja sta temeljna vzroka naraščajočih potreb držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice EU) po medsebojni pomoči na področju obdavčevanja. Mobilnost davčnih zavezancev, število čezmejnih transakcij in internacionalizacija finančnih instrumentov se hitro povečujejo, zaradi česar imajo države članice EU težave pri pravilni odmeri davkov. Te vse večje težave vplivajo na delovanje sistemov obdavčevanja, ki spodbuja davčne goljufije in davčne utaje, medtem ko se nadzor še naprej izvaja le na nacionalni ravni.

V primerjavi z Direktivo 77/799/EGS Direktiva 2011/16 razširja sodelovanje med davčnimi organi na vse vrste davkov, razen DDV in trošarin. Vsaka država članica EU nujno potrebuje informacije iz drugih držav, če želi pravilno odmeriti davek in izvajati nadzor na nacionalni ravni. Ukrepi okrepljenega sodelovanja med davčnimi organi so del strategije Evropske komisije v boju proti davčnim goljufijam.

Okrepljen instrument za upravno sodelovanje na področju obdavčevanja zagotavlja in ohranja popolno nacionalno suverenost glede vrst in ravni davkov. Zaradi pomanjkanja skladnosti na tem področju je okrepljeno upravno sodelovanje na področju davkov edini način za zagotovitev pravilne odmere davkov in s tem preprečevanje davčnih goljufij in utaj ter boj proti njim. Trdnejše upravno sodelovanje na področju davkov je ključno za interese držav članic in EU, pri čemer je glavni cilj učinkoviteje zaščititi finančne interese držav članic in preprečiti izkrivljanje trga.

S predlogom zakona se določi možnost razkritja podatkov, ki so davčna tajnost, ministrstvu, pristojnemu za raziskave in razvoj, in sicer za namene ugotavljanja učinkovitosti davčnih ukrepov na področju raziskav in razvoja oziroma analiziranja in spremljanja področja dodeljevanja spodbud na področju raziskav in razvoja.

Predlaga se, da ponudniki plačilnih storitev zaradi pridobivanja podatkov, potrebnih za pobiranje davkov, pošljejo davčnemu organu tudi podatke o računih fizičnih oseb in poslovnih subjektov ter podatke o prilivih in odlivih na teh računih. Po veljavni ureditvi namreč AJPES zagotavlja DURS mesečne podatke na podlagi 219. člena ZPlaSS ter 18. člena Navodila o vsebini, načinu in rokih zbiranja in posredovanja podatkov o dospelih neporavnanih obveznostih poslovnih subjektov ter o prometu in stanjih na njihovih transakcijskih računih. Predlagane podatke o računih pravnih oseb in prometu na računih teh oseb (podatki o prilivih in odlivih) bi DURS potreboval za analize tveganja in učinkovitejši davčni nadzor. Za fizične osebe DURS poleg dosedanjih podatkov o prilivih pridobi tudi podatke o odlivih.

Zavezanci za davek morajo že po veljavni ureditvi davčnemu organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davka (10. člen zakona). Pri pobiranju davkov mora davčni organ imeti dostop do določenih podatkov, ki so pomembni za določitev davčne obveznosti in tudi za nadzor nad tem, ali so zavezanci za davek posredovali oziroma navedli pravilne podatke. Kršitev teh obveznosti je že do sedaj sankcionirana z globo (397. in 398.člen).

DURS v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora ugotavlja, da nekateri davčni zavezanci, ki poslujejo z gotovino, uporabljajo računalniške programe in strojno opremo (predvsem računalniško vodene blagajne), ki omogoča naknadno spreminjanje evidentiranih podatkov o opravljenem gotovinskem prometu. Takšni programi in strojna oprema omogočajo brisanje celotnih izdanih računov, brisanje posameznih postavk na računih, napačno seštevanje celotnega prometa itd.

Neprijavljena gotovina se nadalje uporabi predvsem za plačilo zaposlenih in za osebno porabo. S takšnim ravnanjem se spodbuja sivo ekonomijo in delo na črno. Takšen način predstavlja tudi dejanje nelojalne konkurence.

Zaradi navedenega se s predlogom zakona določi, da zavezanec za davek ne sme posedovati računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe prvotnih podatkov in vseh naknadnih sprememb. Zavezanec za davek ne sme brisati, popravljati ali kakorkoli drugače spreminjati izvornega zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, ki ga uporablja za elektronsko obdelovanje podatkov. Kršitev te obveznosti je sankcionirana z globo in z odvzemom računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, popravljanje ali kakršno koli spreminjanje izvornih podatkov, če so storilčeva last in tudi, če niso storilčeva last.

Določi se tudi, da proizvajalec oziroma dobavitelj računalniškega programa ali elektronske naprave ne sme zagotavljati ali omogočiti uporabe računalniškega programa ali elektronske naprave, ki zavezancu za davek omogočajo brisanje, popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe prvotnih podatkov in vseh naknadnih sprememb. Program oziroma elektronska naprava mora omogočiti preprost in takojšen izpis vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takšnih sprememb prišlo. Kršitev te obveznosti je sankcionirana z globo in z odvzemom računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, popravljanje ali kakršno koli spreminjanje izvornih podatkov, če so storilčeva last in tudi, če niso storilčeva last.

Po veljavni ureditvi lahko davčni zavezanec v 30 dneh po predložitvi davčnega obračuna popravi formalne pomanjkljivosti oziroma pomote v imenih in številkah, pisne ali računske pomote. Davčni zavezanec lahko popravi pomanjkljivosti oziroma pomote v obračunu prispevkov za socialno varnost za zasebnike, za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače, ter za delodajalce, ki niso plačniki davka, v 45 dneh po predložitvi davčnega obračuna. Zavezanci imajo tako že v skladu z veljavno zakonodajo pravico, da tudi po poteku zakonsko določenih rokov, pod določenimi pogoji, že predložene obračune popravijo. Tako so davčni zavezanci, ki so v letu 2011 po predložitvi davčnega obračuna ugotovili formalne pomanjkljivosti oziroma pomote v številkah in imenih, pisne ali računske pomote, v 30 oziroma 45 dnevnem roku predložili 10.272 popravkov davčnega obračuna. Ti popravki so se v praksi izvajali tako, da so se že predloženi davčni obračuni nadomestili s popravljenimi davčnimi obračuni, pri tem pa so se upoštevali učinki popravljenega obračuna, ki so v 53. členu ZDavP-2 določeni z vidika povečanja oziroma zmanjšanja davčne obveznosti.

S predlogom zakona se spreminjajo določbe o popravljanju obračunov davka, in sicer se določi, da lahko davčni zavezanec popravlja davčne obračune v 60 dneh po predložitvi davčnega obračuna, zaradi formalnih pomanjkljivosti oziroma pomot v imenih in številkah, pisnih ali računskih pomot. Bolj jasno se tudi določi učinek popravljenega obračuna. Popravljeni obračun učinkuje samo v delu, v katerem se ugotovi razlika med prvotnim in popravljenim obračunom. Učinki so različno določeni z vidika povečanja oziroma zmanjšanja davčne obveznosti. Če je ugotovljena razlika, na podlagi katere se davčna obveznost poveča, ta učinkuje od dneva, od katerega je imel učinek davčni obračun, ki se popravlja. Če pa je ugotovljena razlika, na podlagi katere se davčna obveznost zniža, ta učinkuje od dneva predložitve popravljenega davčnega obračuna.

Če davčni zavezanec svojo obveznost v obračunu izkaže previsoko, lahko po predlogu popravek predloži v 12 mesecih od poteka roka za predložitev obračuna. Predlog vsebinsko ne spreminja veljavne ureditve, samo bolj jasno se določi učinek popravljenega obračuna. Popravljeni obračun učinkuje samo v delu, v katerem se ugotovi razlika med prvotnim in popravljenim obračunom.

V skladu z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka se predlaga elektronsko vročanje aktov in pošiljanje podatkov bankam, kadar te opravljajo naloge davčne izvršbe. Po predlogu davčni organ naloži sklep o izvršbi in podatke iz tega sklepa na informacijski sistem za elektronsko vročanje in izmenjavo podatkov bankam oziroma hranilnicam, s katerim upravlja davčni organ. Banke prevzamejo sklep in podatke, kar potrdijo z elektronskim podpisom. S tem se šteje da je sklep vročen.

Zadnji članki iz rubrike:

3.7.2019 11:42:32:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2R (21. 6. 2019)

3.7.2019 11:32:50:
Predlog sprememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (21. 6. 2019)

3.7.2019 11:21:14:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (21. 6. 2019)

19.6.2019 10:43:55:
Novi predlogi davčnih sprememb - 18. 6. 2019

7.6.2019 14:18:08:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja infinanciranja terorizma

Najnovejši članki:

16.8.2019 15:14:34:
Poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno za leto 2018

16.8.2019 15:12:56:
Poročilo o delu delovne skupine za prenovo registrske zakonodaje in spremembe Izhodišč za prenovo registrske zakonodaje v Republiki Sloveniji

16.8.2019 15:12:02:
Vlada spremenila Uredbe o delovnem času v organih državne uprave

16.8.2019 15:11:19:
Ustreznejši normativni okvir za učinkovitejši boj proti korupciji

16.8.2019 15:10:31:
Vlada sprejela novelo Zakona o matičnem registru

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT