Regres za prehrano
166. člen Zakona za urejanje javnih financ

(1) Regres za prehrano je povračilo stroškov prehrane med delom.

(2) Višina regresa za prehrano med delom znaša 3,52 eurov.

(3) Izplačilo regresa iz prejšnjega odstavka pripada zaposlenemu za dan prisotnosti na delu, pri čemer se kot dan prisotnosti šteje osem ur.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek je do regresa upravičen tudi zaposleni, ki dela več kot štiri in manj kot osem ur dnevno oziroma dela krajši delovni čas na podlagi zakona.

(5) Če je delovni čas razporejen neenakomerno, se število regresov za prehrano določi tako, da se število ur mesečne delovne obveznosti deli z osem.

(6) Če zaposleni v določenem mesecu dela preko polnega delovnega časa, mu za vsakih izpolnjenih osem ur dela preko polnega delovnega časa pripada znesek iz drugega odstavka tega člena.

(7) Zaposleni ni upravičen do regresa za prehrano v skladu s tem členom, če mu delodajalec zagotovi brezplačno prehrano med delom. Če je cena zagotovljene prehrane nižja od zneska regresa za prehrano, je zaposleni upravičen do plačila razlike do višine zneska iz drugega odstavka tega člena.

(8) Ne glede na prejšnji odstavek je zaposleni upravičen do zneska iz drugega odstavka tega člena, če za zaposlenega zagotovljena prehrana iz zdravstvenih, dietnih, verskih ali drugih razlogov ni ustrezna. Zaposleni je o tem dolžan predložiti ustrezna dokazila.

(9) Če je zaposleni na službenem potovanju in ni upravičen do dnevnice v skladu s tem zakonom, mu pripada še en znesek regresa za prehrano v primeru, da službeno potovanje traja več kot osem ur.


164. člen

(uporaba določb zakona glede povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov)

(1) Določbe od 164. člena do 181. člena tega zakona se uporabljajo do uveljavitve kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, ki bodo sklenjene po sprejetju tega zakona, s katerimi se uredijo povračila stroškov v zvezi z delom in nekateri drugi prejemki.

(2) Javni uslužbenci, za katere povračila stroškov in nekaterih drugih prejemkov ne ureja kolektivna pogodba in funkcionarji (v nadaljnjem besedilu tega podpoglavja: zaposleni), povračila stroškov in druge prejemke prejemajo v skladu s tem zakonom.

(3) Povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom pripadajo zaposlenim pod pogoji in v višini, določeni v tem zakonu, s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon, razen prejemka iz 176. člena tega zakona. V času uporabe tega zakona se za zaposlene v javnem sektorju določbe kolektivnih pogodb, predpisov ter splošnih aktov, ki urejajo povračila stroškov in druge prejemke drugače, ne uporabljajo.

165. člen

(določitev višin prejemkov in povračila stroškov)

(1) V pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu se zaposlenemu ne glede na določbe splošnih aktov in kolektivnih pogodb ne sme določiti povračila stroškov v zvezi z delom in prejemkov iz delovnega razmerja v drugačni višini, kot jo določa ta zakon.

(2) Če delodajalec ugotovi, da so bili zaposlenemu v nasprotju s prejšnjim odstavkom določeni in izplačani oziroma izplačani višji zneski povračila stroškov iz delovnega razmerja oziroma višji prejemki iz delovnega razmerja, kot bi mu pripadali, je zaposleni dolžan vrniti preveč izplačane zneske. Delodajalec in zaposleni se dogovorita o načinu vrnitve preveč izplačanih zneskov. V primeru, da med delodajalcem in zaposlenim v enem mesecu od pisnega poziva delodajalca ne pride do soglasja, mora delodajalec preveč izplačani znesek zahtevati s tožbo pred pristojnim sodiščem.

(3) Če je določilo o višini prejemka in povračilu stroškov v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se uporabljajo določbe tega zakona, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa.

181. člen

(usklajevanje višin zneskov)

Zneski iz 166., 167., 172., 177., 178. in 180. člena tega zakona se usklajujejo na enak način in v enaki višini, kot se usklajuje vrednost plačnih razredov, pri čemer se prva uskladitev višin teh zneskov izvede ob prvi uskladitvi osnovnih plač po uveljavitvi tega zakona.

Vir: ZUJF