Uvod

Vlada Republike Slovenije si je zadala za enega izmed svojih najpomembnejših ciljev v svojem mandatu predvsem uravnoteženje javnih financ ter s tem zagotovitev stabilnega in vzdržnega domačega makroekonomskega okolja.

Začetni ukrepi so bili usmerjeni predvsem v uravnavanje odhodkovne strani proračuna RS. Za uravnoteženje javnih financ je potrebno vplivati tudi na prihodke v proračun, zato se je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo odločilo, da skupaj z ostalimi resorji pripravi Paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki bodo dodatno spodbudili gospodarsko aktivnost.

Izhodišča za izvajanje ukrepov Vlade RS lahko najdemo tudi v ekonomski teoriji: Samuelson in Nordhaus (2002, str. 285) opredeljujeta tri instrumente preko katerih vlada vpliva na gospodarstvo:

• Vladni izdatki (večinoma za javne dobrine, sem spadajo tudi državne pomoči) in transferna plačila (zagotavljajo sredstva posameznikom).
• Neposredni nadzor oziroma regulacija. Usmerjajo delovanje, v nekaterih primerih spodbujajo, v drugih omejujejo.
• Davki od dohodkov ter dobrin in storitev. Na ta način na eni strani zmanjšuje dohodke in s tem porabo, na drugi strani pa zagotavlja sredstva za javne izdatke.

1.1 Stanje gospodarske aktivnosti

Gospodarske družbe so po izrazitem padanju vseh kazalcev poslovanja, od leta 2007 do leta 2010, ko je bilo doseženo dno, v letu 2012 prvič pri večini kazalcev uspele ustaviti negativni trend poslovanja.

V letu 2011 so družbe povečale obseg gospodarske aktivnosti in izkazale ugodnejše poslovne rezultate kot v letu 2010:

• Zaposlovale so 449.235 delavcev, 1 % več kakor v letu 2010.
• Ustvarile so 78.630.659 tisoč evrov prihodkov.
• Povečale prihodke za 8 % (na domačem trgu za 5 %, na trgu EU za 17 % in na trgu izven EU za 16 %) in tudi odhodke za 8 %. Kazalnik celotne gospodarnosti družb, ki so podatke iz letnih poročil predložile za leto 2011, je ostal v primerjavi z letom 2010, nespremenjen, 1,01. Glede na družbe, ki pa so podatke iz letnih poročil predložile za leto 2010, pa se je izboljšal, od 1,00 na 1,01.
• Ustvarile 16.851.817 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 4 % več kakor v letu 2010. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 37.512 evrov, 3 % več kakor v letu 2010.
• Imele 6.405.716 tisoč evrov EBITDA8, 6 % več kakor v letu 2010.
• Izkazale 2.621.744 tisoč evrov čistega dobička, 6 % več kakor v letu 2010. Čisti dobiček je ugotovilo 35.577 družb, 61,6 % vseh.
• Obseg industrijske proizvodnje se je v letu 2011 povečal za 2,7 %, v letu 2010 pa za 6,7 %. V zadnjih dveh letih je torej ponovno prišlo do rasti obsega industrijske proizvodnje.
• Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se povečale za 3,8 %, v letu 2010 pa le za 2,0 %.
• V letu 2011 je bila vrednost izvoza 20.477.552 tisoč evrov, vrednost uvoza pa 22.158.543 tisoč evrov. Izvoz je bil v primerjavi z letom 2010 večji za 12,2 %, uvoz pa za 11,5 %.
• Pokritost uvoza z izvozom se je nekoliko poslabšala, v letu 2011 je znašala 92,4 %, v letu 2010 pa 92,9 %.
• Povprečna temeljna obrestna mera v letu 2011 je bila 2,03 %, v letu 2010 pa 1,92 %6.
• Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2011 povečale za 1,8 %7, kar je enako kot v letu 2010.

1.2 Gibanje registrirane brezposelnosti

Registrirana brezposelnost v letu 2011 je bila v povprečju glede na leto 2010 višja. Rast se nadaljuje tudi v letu 2012. Na registrirano brezposelnost imajo večji vpliv stečaji večjih podjetij. V letu 2011 so bila to predvsem podjetja v sektorju gradbeništvo.

Na gibanje brezposelnosti vplivata predvsem priliv oseb v brezposelnost in odliv iz brezposelnosti. Večji obseg tokov v in iz brezposelnosti kaže na večjo dinamiko trga delovne sile, njegovo fleksibilnost in tudi na dovolj veliko povpraševanje.

Ob visokih prilivih in odlivih je povprečni čas brezposelnosti kratek. Kadar pa odlivi iz brezposelnosti ne dosežejo prilivov, se kratkoročno povprečni čas brezposelnosti sicer skrajša (zaradi večjega priliva v primerjavi z odlivom), dolgoročno pa se struktura brezposelnosti poslabša.

1.3 Izhodišča za ukrepe

Izvozna konkurenčnost slovenskega gospodarstva se je od začetka gospodarske krize (2008) precej poslabšala. Slovenija je v obdobju od 2008 do tretjega četrtletja 2011 izgubila približno 15,6 % deleža na svetovnem trgu blaga in 7,5 % deleža v največjih trgovinskih partnericah.

Na znižanje slovenskega tržnega deleža na svetovnem trgu so ob padcu konkurenčnosti v zadnjih letih precej vplivali strukturni učinki v povezavi z geografsko usmerjenostjo našega izvoza. Tržni delež Slovenije na svetovnem trgu se je po letu 2008 najbolj zmanjšal na trgih izven Evropske unije, kjer je v zadnjem obdobju prišlo do večjih strukturnih sprememb. Značilna je bila izjemno hitra rast trgov držav, kjer je prisotnost slovenskega izvoza relativno majhna (Kitajska, Indija, Brazilija), kar je poglobilo padec našega deleža v svetovnem izvozu.

Na konkurenčnost gospodarstva so v obdobju gospodarske krize močno omejevalno vplivali tudi stroškovni dejavniki, njihovi pritiski so popustili šele leta 2011, kar pa še ni bistveno izboljšalo konkurenčnega položaja gospodarstva. Povečevanje realnih stroškov dela na enoto proizvoda je bilo značilno za triletno obdobje od 2008 do 2010, v katerem so se skupaj povečali za 9,1 %. V letih 2008 in 2009 je pod vplivom njihove rasti apreciiral tudi realni efektivni tečaj. Z izjemo leta 2009, ko je bil glavni dejavnik poslabšanja padec produktivnosti zaradi znižanja gospodarske aktivnosti, smo bili v preostalih dveh letih (2008 in 2010) priča predvsem pritiskom s strani stroškov dela.

Struktura predelovalnih dejavnosti z vidika tehnološke zahtevnosti ne odstopa več bistveno od povprečne v EU, izrazitejši pa so zaostanki na področju produktivnosti, ki je ključna za izboljšanje konkurenčnosti. Od začetka gospodarske krize je prišlo v razmerah intenzivnega krčenja manj konkurenčnih delov industrije do povečanja deleža tehnološko zahtevnejših panog v strukturi dodane vrednosti. Tako je leta 2009 v Sloveniji delež visoko in srednje visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti v dodani vrednosti predelovalne industrije presegel povprečnega v EU. Kljub premikom v smeri tehnološko zahtevnejših in praviloma produktivnejših dejavnosti, pa se je zmanjševanje zaostanka v ravni produktivnosti predelovalnih dejavnosti v zadnjih letih upočasnilo. Dodana vrednost na zaposlenega je leta 2010 dosegala 60,6 % povprečne v EU, kar je približno na ravni leta 2008.

Zaostanek Slovenije na področju visokotehnološkega izvoza ostaja visok. Za Slovenijo je kljub relativno visokemu deležu tehnološko zahtevnejših panog v predelovalni industriji značilen precejšen zaostanek glede deleža visokotehnološko zahtevnih proizvodov v izvozu Poleg tega je raven produktivnosti nekaterih tehnološko zahtevnejših panog relativno (glede na EU) nizka.

Stopnja internacionalizacije slovenskega gospodarstva se je po znižanju v začetnem obdobju gospodarske krize v letih 2010 in 2011 spet povečala, pri tem pa zlasti neposredne tuje investicije ostajajo na ravneh, ki so prenizke za pospešitev prestrukturiranja in povečanje konkurenčnosti.

Delež prebivalstva, ki se ukvarja s podjetništvom, se od začetka gospodarske krize zmanjšuje. Zgodnja podjetniška aktivnost, ki meri delež prebivalstva, ki se vključuje v podjetništvo, se jev letih od 2008 do 2011 znižala na najnižjo raven doslej (s 6,4 % na 3,7 % prebivalstva v starosti 18-64 let). V vseh treh letih se je znižal delež nastajajočih podjetnikov, to je tistih, ki so v fazi ustanavljanja podjetja ali imajo podjetje, mlajše od treh mesecev. To je v zadnjem letu prispevalo tudi k znižanju deleža novih podjetnikov (ki poslujejo od 3 do 42 mesecev), ki se je do leta 2010 ohranjal na razmeroma visoki ravni. Zmanjšanje zgodnje podjetniške aktivnosti je povezan z gospodarsko krizo, saj podatki kažejo na njeno precejšnje znižanje iz naslova zaznanih poslovnih priložnosti. Te so bile glavni dejavnik rasti zgodnje podjetniške aktivnosti v obdobju gospodarske konjunkture. Delež nastajajočih in novih podjetnikov zaradi nuje, ki je na daljši rok razmeroma stabilen, med leti pa niha, se je po zvišanju leta 2010 lani opazno znižal, kar bi deloma lahko pojasnili z manjšim številom upravičencev do subvencij za samozaposlitev (leta 2011: 4.502, v 2010: 5.148), četudi je bilo zanimanje za vključitev v ta ukrep samozaposlovanja zelo visoko (Zavod RS za zaposlovanje, 2011). Še naprej pa predstavlja razmeroma majhen del zgodnje podjetniške aktivnosti. Z zmanjševanjem zgodnje podjetniške aktivnosti se zmanjšuje tudi celotna podjetniška aktivnost, ki združuje zgodnje in ustaljeno podjetništvo. Delež ustaljenih podjetnikov (poslujejo več kot 42 mesecev), ki se je leta 2010 prvič od začetka gospodarske krize znižal, pa je lani ostal približno nespremenjen. Zgodnja podjetniška aktivnost je pri nas v letih 2008 in 2009 presegala povprečno v državah EU, za katere so na voljo podatki, lani pa je bila že drugo leto zapored pod evropskim povprečjem. V večini držav EU se je namreč v zadnjih dveh letih podjetniška aktivnost (zaradi zaznanih poslovnih priložnosti) že okrepila. Precejšnje odstopanje Slovenije od gibanj v EU lahko povezujemo s počasnejšim okrevanjem našega gospodarstva in težavami v bančnem sistemu, zaradi česar se je že tako nizka dostopnost do virov financiranja še znižala. Hkrati pa se v tem obdobju tudi niso zmanjšale druge razmeroma visoke ovire za podjetništvo.

Nezadovoljstvo podjetnikov z razmerami za poslovanje v Sloveniji. Kljub temu da je bil v zadnjih letih narejen pomemben napredek pri enostavnosti ustanavljanja podjetij in zmanjšanju administrativnih bremen (npr. pri uvajanju elektronskega poslovanja), je Slovenija naredila premalo pri podpori delovanju podjetij. Tako so podjetniki v zadnjem letu (2011) kot glavno oviro poslovanju navajali predvsem slab dostop do finančnih virov, ki se je v obdobju od začetka gospodarske krize močno poslabšal. Tudi po raziskavi Svetovne banke o enostavnosti poslovanja se Slovenija zelo slabo uvršča na področju pridobivanja sredstev za poslovanje (kreditov in dolžniškega kapitala). Za poslovanje podjetij je nespodbudna tudi omejevalna delovna zakonodaja, ki je bolj restriktivna kot v večini primerljivih evropskih držav. Raziskava WEF ob tem navaja, da so med najbolj problematičnimi določila zakonodaje na področju najemanja in odpuščanja delavcev, rigidnost zaposlovanja za nedoločen čas in pomanjkanje fleksibilnosti pri določanju plač. Oviro za poslovanje podjetij predstavlja tudi državna birokracija, ki je, vključno s sodno vejo oblasti, premalo učinkovita. Problem ostajajo dolgi postopki pridobivanja različne dokumentacije in dovoljenj, pa tudi nerazumno dolgo sodno uveljavljanje pogodb. Obdobje od začetka krize je razkrilo tudi pomanjkanje dobrih praks v poslovnem okolju, saj se Slovenija v raziskavah konkurenčnosti najnižje uvršča pri učinkovitosti (in odgovornosti) nadzornih svetov, uveljavljanju računovodskih standardov in kredibilnosti managerjev. Ob tem IMD navaja neučinkovitost državnega lastništva podjetij, kjer smo uvrščeni na zadnje mesto med vsemi proučevanimi državami.

2 Že izvedene aktivnosti Vlade RS za spodbujanje gospodarstva v letu 2012

2.1 Spremembe na zakonodajnem področju

2.1.1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (ZPre-1D)

Z uveljavitvijo spremembe se dviguje prevzemni prag s 25-odstotnega deleža glasovalnih pravic na 1/3 delež glasovalnih pravic in določa obveznost poročanja ATVP. Z dvigom prevzemnega praga je vlada želela oživiti trg kapitala. Novi prevzemni prag je tako postal primerljiv z ureditvijo v drugih državah članicah EU in je usklajen s kvalificiranimi deleži obveščanja o pridobitvah vrednostnih papirjev.

2.1.2 Zakon o spremembi Zakona o spremembi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2G, Uradni list RS št. 24/12) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2I, Uradni list RS št. 24/12 )

Spremembe se nanaša na spremembo, s katero se je podaljšalo prehodno obdobje za koriščenje olajšave za investiranje v tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V in za avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO IV, in sicer za leta 2011, 2012 in 2013. Spremembi sta veljali že za davčni obračun za leto 2011.

2.1.3 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2J) in Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2H) (Uradni list RS, št. 30/2012)

S spremembo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je prišlo do:

• postopnega znižanja davčne stopnje z 20% na 15%, in sicer 18% v 2012, 17% v 2013, 16% v letu 2014 in 15% od leta 2015 dalje,
• povišanja olajšave za investiranje s 30% na 40% investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva ter ukinitev zgornjega praga koriščenja olajšave, ki je do spremembe zakona znašala 30.000 EUR letno,
• povečanja splošne davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj s 40% na 100% zneska investicije.

S spremembo Zakona o dohodnini je prišlo do: preoblikovanja olajšave za investiranje na način, da se je povečal odstotek olajšave s 30% na 40% investiranega zneska tako pri dohodku iz dejavnosti kot dohodku iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Preoblikovala se je tudi splošna davčna olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj s 40% na 100% investiranega zneska.

Upoštevaje stališče Evropske komisije je prišlo do spremembe zakona, s katero se je ukinila ureditev z omejevanjem pravice do odbitka DDV pri neplačanih računih.

2.1.4 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2E, Uradni list 32/12) S tem zakonom se je v slovenski pravni red prenesla Direktiva 2010/24 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi. Z novelo se je razširilo področje uporabe upravne pomoči pri izterjavi na terjatve v zvezi z davki in carinami, ki še niso bile zajete v okviru vzajemne upravne pomoči pri izterjavi. Uvedla sta se nova pravna instituta, in sicer enotni izvršilni naslov in enoten obrazec za vročitev, ki olajšujeta upravno sodelovanje med državami članicami. Kot neposredni način izmenjave podatkov pa se je uvedla navzočnost tujih pooblaščenih oseb pri opravljanju nalog davčne službe.

2.1.5 Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št.24/2012)

S tem pravilnikom se je znesek plačil za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki jih pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, s 50 evrov povišal na:

• 420 evrov, na višino, ki je veljala pred spremembami pravilnika v decembru lanskega leta.

Prav tako se je znesek prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov ter izdelkov domače in umetnostne obrti, ki jih ni potrebno nakazati na transakcijski račun fizične osebe, s 50 evrov povišal na:

• 125 evrov, prejemki od odpadkov, ki jih lahko prodajajo fizične osebe, pa so se ponovno uvrstili med primere, ki jih ni potrebno nakazati na transakcijski račun fizične osebe, če ne presegajo 125 evrov.

2.1.6 Prilagoditve v Zakonu o uravnoteženju javnih financ:

Z ZUJF je bila spremenjena lestvica za odmero dohodnine, ki se bo uporabljala od 1.1.2013 dalje, in sicer:

• Kot trajni ukrep se je povečala neto letna davčna osnova, ki predstavlja mejo med 2. in 3. davčnim razredom, nad katero se dohodnina plačuje po stopnji 41%, z veljavnih 15.681,03 evrov na 18.534 evrov.
• Kot začasni ukrep pa je bila sprejeta prehodna rešitev za leti 2013 in 2014, ko bo veljala navedena spremenjena lestvica za odmero dohodnine, in sicer z dodanim četrtim davčnim razredom s stopnjo 50% za neto letno davčno osnovo nad 69.313 evrov, ki bo ustrezno valorizirana.

Lestvica za odmero dohodnine za leto 2013 bo tako določena s Pravilnikom o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2013.

2.2 Finančne spodbude za gospodarstvo

2.2.1 Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015.

Javni razpis je namenjen sofinanciranju investicij v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki ali bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu.

Višina razpisanih sredstev za leti 2012 in 2013 znaša 6.125.000 evrov

Nosilec: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

2.2.2 Javni razpis P1 2012 – garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

Namen javnega razpisa je spodbujanje podjetij za izvedbo projektov, ki omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšanje tržnega položaja ter širitev dejavnosti in izboljšanja financiranja obratnih sredstev v težjih gospodarskih razmerah. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri (subvencionirana obrestna mera 6-mesečni EURIBOR + 1,95 %.), ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Garancija Sklada (60 % do 80 % višine najetega kredita) predstavlja povečano možnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita ali za podjetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus.

Višina razpisanih sredstev za izdajanje garancij je 27.000.000 EUR, za subvencioniranje obrestne mere pa 3.532.400 EUR.

Nosilec: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Slovenski podjetniški sklad

2.2.3 Javni razpis P2a – subvencije za zagon novih inovativnih podjetij

Razpis je namenjen spodbujanju uspešen prenos poslovnih idej podjetnih posameznikov in skupin na trge ter s tem tudi ustvarjanje novih inovativno naravnanih podjetij s potencialom rasti, s poudarkom na rasti in razvoju. Za razpis bo namenjenih največ do 0,8 milijona evrov, višina subvencije za posamezno podjetje pa lahko v prvem razvojnem obdobju znaša največ 20.000 evrov.

Višina razpisanih sredstev znaša 800.000 evrov

Nosilec: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Slovenski podjetniški sklad

2.2.4 Financiranje tehnološko-razvojnih projektov SID banka je v sodelovanju z MGRT razvila prvi produkt, pri katerem se kombinirajo povratna in nepovratna sredstva. Gre za produkt "Financiranje tehnološko-razvojnih projektov" v višini 150 mio EUR (100 mio lastnih sredstev je SID banka združila s 50 mio EUR proračunskih sredstev), katerega glavna prednost je zelo ugodna obrestna mera kreditov. Do srede aprila 2012 je vloge za ta razvojna sredstva oddalo 18 podjetij (8 MSP in 10 velikih) in sicer za 24 razvojnih projektov. Skupna vrednost prijavljenih projektov je 163 mio EUR, kreditov pa za 112 mio EUR (od tega 90 mio EUR za projekte podjetij iz predelovalnih dejavnosti, preostalo pa iz informacijske dejavnosti, strokovno znanstvene in tehnične dejavnosti, gradbeništva).

Višina razpisanih sredstev znaša: 150 mio evrov Nosilec: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

2.2.5 Javni razpisi na področju učinkovite rabe energije (URE) in obnovljive rabe energije (OVE) Na področju obnovljivih virov energije sta v izvajanju Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 ter Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso.

Skupna višina razpisanih sredstev znaša 40 mio evrov.

Nosilec: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

3 Paket št. 2 za spodbujanje gospodarske rasti v Sloveniji

Vlada bo v tem obdobju pripravila spremembo 16 zakonov, ki bodo zajemali 75 ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, z odpravo administrativnih ovir in finančnih razbremenitev.

Za oživitev gospodarske aktivnosti bo Vlada RS, preko javnih razpisov dodatno namenila 377,5 mio EUR, od tega 148,5 mio za subvencije, 50 mio evrov za garancije in 179 mio evrov preko izvajanja javni investicij.

Prav tako pa paket zajema ukrepe za blažitev kreditnega krča in ugodnejšega financiranja slovenskega gospodarstva.

3.1 Zakonodajni okvir - izboljšanje poslovnega okolja

3.1.1 Sprememba Zakona o gospodarskih družbah (ZGD – 1)

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, 65/09 - UPB3, 33/11, 91/11 in 33/12; v nadaljevanju ZGD-1) določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja.

Poglavitne rešitve oz. členi ki se spreminjajo:

Nosilec: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

3.1.2 Sprememba obrtnega zakona

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na podlagi koalicijske zaveze Vlade RS ter na podlagi izida posvetovalnega referenduma članov Obrtno-podjetniške zbornice (v nadaljevanju: OZS), pristopilo k spremembam Obrtnega zakona. Slednje bodo zaradi ukinitve obvezne članarine bistveno vplivale na dosedanjo organizacijo in delo OZS oziroma na celotno obrtno panogo.

Poglavitne rešitve oz. členi ki se spreminjajo:

• 6. , 14. in 17. člen: , ki urejajo vpis in izbris iz Obrtnega registra tako, se ta pristojnost prenese na ministrstvo pristojno za obrt, ki lahko z javnim pooblastilom to pristojnost prenese na osebo javnega ali zasebnega prava.
• 9., 11., 14. in 17. člen: pristojnost za izdajo in odvzem obrtnih dovoljenj se prenese na ministrstvo pristojno za obrt.
• 19. člen: Obrtni register bo po uveljavitvi sprememb Obrtnega zakona vodilo ministrstvo pristojno za obrt.
• 20. člen (poklicno izobraževanje): Pristojnost organizacije poklicnega izobraževanja se prenese na ministrstvo pristojno za obrt, pri čemer lahko minister na podlagi razpisa pristojnost izobraževanja prenese na drugo osebo javnega ali zasebnega prava.
• 31. in 32. člen: S spremembo členov se ukinja dosedanje obvezno in se uvaja prostovoljno članstvo.
• 39. člen: Članstvo v zbornici ne bo več obvezno. Ker članarina nima več statusa javno-pravne dajatve in je članstvo v zbornici prostovoljno, se črta tudi ureditev, da se za prisilno izvršitev plačila uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.
• 40. člen: Poklicno izobraževanje se ne bo več financiralo iz sredstev članarine, zato je treba tako navedbo črtati.
• 42. člen: Sprememba določb, ki se nanašajo na nadzor zbornice s strani Računskega sodišča. Strožji nadzor nad poslovanjem zbornice namreč ne bi bil več upravičen.
• Doda se nov člen, ki ureja izdajo EU potrdil.
• Doda se nov člen, ki ureja prijavo začasnega opravljanja storitev državljanom EU, skladno s 1. odstavkom 7. člena Direktive 2005/36/ES, ki je implementirana z ZPKEU (od 5a. člena naprej).

Nosilec: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvo za pravosodje in javno upravo

3.1.3 Zakon o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb (ZPFIGD)

Cilj zakona je, da se s pomočjo državnih jamstev pospeši investicijski zagon gospodarstva.

Ključne prilagoditve:

• Delež poroštva za investicije se povišuje na 80% kredita.
• Odpravlja se institut pooblaščenca; namesto tega je določeno višje (70%) zavarovanje poroštev pri kreditih za obratna sredstva s strani vodstva družbe in krajša ročnost kreditov in s tem jamstva države (12 mesecev) glede na veljavni ZPFIGD.
• Skupni maksimalni delež vseh kreditov za obratna sredstva je 20 % letnega prihodka družbe, ki pridobi državno poroštvo v preteklem poslovnem letu.
• Izrecno se dodaja možnost dajanja poroštev tudi za storitve in za že začete projekte.

Nosilec: Ministrstvo za finance

3.1.4 Sprememba Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP

Pripravlja se poenostavitev postopkov ter zagotovitev večjih možnosti prestrukturiranja oziroma ohranjanja zdravih jeder dolžnikov v postopkih zaradi insolventnosti

• z uzakonitvijo poenostavljene prisilne poravnave za s.p.-je in mikro podjetja, ki bo pomenila bistveno cenejši in hitrejši postopek finančnega prestrukturiranja za te subjekte;
• ter dopolnitvijo ureditve glede povečanja osnovnega kapitala insolventnega dolžnika na podlagi sklepa upniškega odbora s konverzijo terjatev v lastniške deleže in glede možnosti prenosa vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic.

Zaradi boljšega varstva upnikov bo odprta tudi možnost za omejitev organov insolventnega dolžnika v postopku prisilne poravnave in druge možnosti za bolšjo zaščito upnikov in učinkovitejši tek postopkov zaradi insolventnosti.

Nosilec: Ministrstvo za pravosodje in javno upravo

3.1.5 Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici:

Eden od ukrepov, ki prispevajo k izboljšanju stanja v bančnem sistemu je predlog novele Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici: Vlada RS je 19. aprila 2012 sprejela novelo Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici z namenom pravno bolj ustrezno urediti področje izdajanja hipotekarne in komunalne obveznice tako, da bo izdajanje omenjenih obveznic v Sloveniji dejansko zaživelo.

Rešitve zakona bodo bankam omogočile izdajo teh obveznic in jim tako omogočile lažje refinanciranje v trenutnih zaostrenih razmerah na finančnih trgih. Sredstva, zbrana s prodajo hipotekarnih obveznic, bodo banke lahko namenjale kreditiranju (sproščanje kreditnega krča), institucionalnim investitorji pa bodo dobili možnost, da svoje premoženje vlagajo v dolgoročne in varne finančne instrumente. Banke nameravajo zaradi uravnavanja likvidnosti čim prej izdati tovrstne obveznice, zato se predlagane spremembe nanašajo predvsem na obstoječe kreditne pogodbe bank z namenom, da se jih v največji meri vključi v kritno premoženje.

Ključne prilagoditve:

• Predlog zakona podaljšuje rok za plačilo terjatve iz naslova jamstva pri kreditih z obveznostjo oseb javnega prava (npr. jamstvo RS za kredite DARS-a) s petih delovnih dni na deset delovnih dni. Besedilo večine obstoječih poroštvenih pogodb je namreč z vidika izpolnjevanja pogojev za vključitev terjatev iz takšnih kreditov v kritno premoženje neustrezno za izdajo komunalnih obveznic.
• S predlogom zakona se nadalje z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti 2011 terminološko usklajuje zahteva, da mora kreditojemalec v primeru uvrstitve terjatve iz hipotekarnega kredita v kritno premoženje zavarovati stavbo na nepremičnini, ki je dana v zavarovanje hipotekarnega kredita.
• Nadalje se predlaga črtanje omejitve nadomestila za predčasno poplačilo kredita v kreditnih pogodbah, terjatve katerih so lahko vključene v kritno premoženje hipotekarnih obveznic. Omejitve tovrstnega nadomestila bankam namreč niso predmet urejanja Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici, ampak so različno urejene v drugih zakonih, kot je na primer Zakon o potrošniških kreditih.
• Predlog zakona spreminja določbo glede pravice do pobota s strani dolžnika, pri čemer lahko dolžnik ali porok v kritni pogodbi določita, s katerimi terjatvami do izdajatelja bosta pobotala svoje obveznosti. Dolžnik ali porok terjatve, vpisane v kritni register, ki se je izrecno odpovedal pravici do enostranskega pobota, pa svoje obveznosti iz naslova takšne terjatve ne more pobotati s terjatvami do izdajatelja.

Nosilec: Ministrstvo za finance

3.1.6 Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP):

Plačilna nedisciplina je s sedanjo finančno in gospodarsko krizo postala izjemno pomemben dejavnik likvidnostnih težav podjetij, kar mnoga od njih zaradi šibkih finančnih rezerv vodi v insolventne postopke in posledično vpliva tudi na stanje v bančnem sistemu. Z namenom reševanja problema zamud pri plačilih je bil na Ministrstvu za finance pripravljen predlog novega ZPreZP, ki je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja.

Ključne prilagoditve:

• Uvede se izvršnico, ki predstavlja novost v našem pravnem sistemu. Izvršnica je nov instrument za neposredno izterljivost dolga. Izvršnica vsebuje nepreklicno pooblastilo podpisnika banki, da izvršnico plača iz sredstev na kateremkoli računu dolžnika, in imetniku izvršnice, da se poplača iz sredstev na računu dolžnika.
• Ohranja se obvezni večstranski pobot.
• Črta se omejitev plačilnega roka na 120 dni za posle med poslovnimi subjekti, tridesetdnevni plačilni rok za javne organe ostane.
• AJPES se določi za izvajalca večstranskega pobota (brez koncesije, pri čemer mora AJPES ves presežek prihodkov nad odhodki, ki jih ustvari s pobotom nakazati v proračun).

Nosilec: Ministrstvo za finance

3.1.7 Sprememba zakonodaje na področju ravnanja s stvarnim premoženjem

S spremembo zakonodaje na področju ravnanja s stvarnim premoženjem bomo odpravili ovire pri nefleksibilnosti prodaje zemljišč v industrijsko obrtnih conah (IOC), ki so v lasti občin. Zemljišča se na podlagi obstoječe uredbe lahko prodajo le kupcu z najvišjo ceno na podlagi prej izvedene cenitve tržne vrednosti. Občina nima nobenega instrumenta da bi resno preprečila špekulativne nakupe. Še manj, da bi z zanimivo ceno in/ali plačilnimi pogoji pritegnila investitorje (tudi panožno), ki so za občino še posebej zanimivi. S spremembo bomo lokalnim skupnostim naložili, da morajo poleg ponujene cene za nakup pri prodaji in/ali oddaji zemljišč v IOC upoštevati tudi kriterije, ki so po programih občin pomembni za njihov razvoj (npr.: število novih delovnih mest, razvoj za lokalno skupnost pomembnih gospodarskih panog, visoka dodana vrednost investicij, vpeljava novih tehnologij, inovacij, večja konkurenčnost, ipd.). Z namenom preprečitve zlorab bo celoten koncept temeljil na transparentnem, javnem postopku in vezan na razvojne programe in soglasja organov občin.

Nosilec: Ministrstvo za pravosodje in javno upravo

3.1.8 Zakonodajni ukrepi na področju kmetijskih zemljišč

Pripravljeni bodo tudi zakonodajni ukrepi na področju kmetijskih zemljišč.

• Plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč bomo ukinili.

Nosilec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

3.1.9 Sprememba Zakona o kmetijstvu

S spremembami Zakona o kmetijstvu bomo poenostavili posebni upravni postopek v zakonu o kmetijstvu, zlasti v delu, ki se nanaša na vročanje odločb in na izvedbo postopka odobravanja vlog v primeru zaprtega javnega razpisa, zmanjšali sankcije za neizpolnitev ali kršitev obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev, poenostavili postopek izdajanja dovoljenj za uporabo semen, ki niso pridelana s postopkom ekološke pridelave, ter vzpostavili register obratov, ki se ukvarjajo s pridobivanjem olja iz plodov oljk.

• S spremembo posebnega upravnega postopka v zvezi z odobravanjem vlog v primeru zaprtega javnega razpisa bo Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja omogočeno, da za vloge, ki ne izpolnjujejo zahtev oz. ne bodo upravičene do sredstev, ne vodi postopkov dopolnitve vloge, kar bo glede na veliko število vlog, zlasti pri nekaterih ukrepih, lahko pomembno zmanjšalo obseg dela in stroškov postopka ter skrajšalo čas za obdelavo razpisa.
• Zakonska domneva vročitve dokumenta se bo uzakonila tudi pri izvajanju ukrepov razvoja podeželja, kar bo prihranilo stroške države zaradi osebnega vročanja.
• Predlagano bo tudi skrajšanje obdobja sankcije, ko upravičenec, ki ni izpolnil obveznosti iz pogodbe, ne more kandidirati na nove razpise, s petih na dve leti.
• Omogočeno bo, da dovoljenja za uporabo semen, ki so pridelana na neekološki način, izdajajo pooblaščene organizacije za nadzor, namesto MKO, s čimer se bo poenostavil postopek in zmanjšali stroški administracije.
• Z vzpostavitvijo registra obratov, ki pridobivajo olje iz plodovk oljk, se bo zagotovila večja sledljivost in preglednost na trgu z oljčnim oljem.
• Z uvedbo možnosti obročnega odplačevanja dolga in odloga plačila se bo olajšalo poravnavo obveznosti kmetov do Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Nosilec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

3.1.10 Spremembe Zakona o varstvu okolja

Spremembe Zakona o varstvu okolja bodo pripravljene na področju okoljevarstvenih dovoljenj in izvajanja shem podaljšane odgovornosti proizvajalca.

• S spremembo Zakona o varstvu okolja bomo podaljšali veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj s petih na deset let za naprave in obrate, za katere obstoječa ureditev predvideva petletno veljavnost. S tem se bo zmanjšala administrativna obremenitev gospodarstva in državne uprave ter izboljšalo poslovno okolje.
• Za izboljšanje ureditve na področju ravnanja z odpadki se bo dopolnila veljavna ureditev glede razširjene odgovornosti proizvajalca, ki svoje obveznosti izpolnjujejo preko skupnih shem. Vzpostavil se bo sistem, ki bo zagotavljal transparentno financiranje sistema ravnanja z odpadki (npr. sistem ravnanja z odpadno embalažo), ki se financira skozi embalažnino za vsak izdelek, ki gre na slovenski trg. Pri izvajanju storitev je namreč potrebno zagotoviti konkurenčnost in bolj jasno odgovornost gospodarskih družb, ki so nosilke shem za ravnanje z odpadki. (odpadna embalaža, električna in elektronska oprema, gume, izrabljena motorna vozila,…).
• Zaradi izboljšanja in prilagoditve ureditve bodo sprejeti oz. spremenjeni tudi nekateri izvršilni predpisi s področja ravnanja odpadki. Sprejeta bo nova uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki, nova uredba o metodologiji za oblikovanje cen na področju izvajanja javnih služb in spremenjena uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.
• Spremembe ureditve na področju ravnanja z odpadki bodo omogočale transparentno financiranje za ravnanje z odpadki, ki je neposredna obremenitev za celotno slovensko gospodarstvo.

Nosilec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

3.1.11 Spremembe Zakona o vodah

S spremembo Zakona o vodah se bodo uredila najbolj pereča vprašanja na področju vodovarstvenih območij, poenostavil se bo postopek podeljevanja vodnih pravic in uredila poenostavitev prenosa vodnih pravic in uveljavitev izjem od doseganja cilja v primeru javnega interesa.

• Poenostavili se bodo postopki podeljevanja vodnih pravic za lastno oskrbo s pitno vodo – namesto izdaje vodnega dovoljenja samo registracija pri pristojnemu organu.
• Izvedel se bo prenos določenih vrst rabe vode iz koncesij na vodna dovoljenja zaradi izboljševanja poslovnega okolja z odpravo težavnih in dolgotrajnih ter dragih postopkov za pridobitev koncesije.
• Na področju vodovarstvenih območij se bo bolj natančno opredelila obveznost izplačila nadomestil.
• V skladu z EU pravom bo opredeljena možnost dopustnih izjem pri doseganju predpisanega dobrega stanja voda za poseganje v prostor, če gre za javni interes.
• Pri podeljevanju vodnih pravic (koncesije) se bo poenostavil postopek prenosa vodnih pravic, ki je nedorečen in v praksi povzroča zamik ali celo odvračanje od investicij na področju rabe vode.

Nosilec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

3.1.12 Sprememba zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov

Promocija lokalno pridelane in predelane hrane je eden pomembnih vzvodov za rast in krepitev agro-živilske verige. Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP), katerega ključni cilj je vzpostavitev in promocija široko zastopane nacionalne sheme kakovosti oziroma prostovoljne označbe ter tako označenih proizvodov, je treba spremeniti tako, da bo olajšano njegovo izvajanje. Načrtuje se prenos izvajanja strokovnih nalog za izvajanje zakona na MKO.

• S prenosom strokovnih nalog za izvajanje zakona na MKO bo omogočen začetek izvajanja Zakona o promociji, kar bo sprožilo sodelovanje kmetijskih proizvajalcev, živilsko predelovalnih podjetij, njihovih reprezentativnih organizacij in države pri načrtovanju, financiranju in izvajanju promocije ter informiranju potrošnikov.
• Posledično se bo okrepila konkurenčnost slovenskega agroživilstva ter ustvarile nove prodajne možnosti slovenskih kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov na domačem in tretjih trgih.

Nosilec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

3.1.13 Sprememba zakona o graditvi objektov in Uredba o razvrščanju objektov glede na vrsto gradnje

Nujne spremembe zakona, ki bodo omogočile skrajšanje postopkov pridobivanja dovoljenj.

Glavne spremembe:

• Odpravlja se obveznost pridobitve projektnih pogojev.
• Krajšajo se roki za izdajo soglasij in uveljavlja načelo, da specialni predpisi teh rokov ne morejo urejati drugače.
• Ukinja se možnost prekinitve postopka izdaje gradbenega dovoljenja v primeru izdaje soglasja po preteku roka.
• Določajo se pravila glede sodelovanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z namenom pospešitve postopkov - ustna obravnava ni več obvezna v vseh primerih izdaje gradbenega dovoljenja, vzpostavlja se fikcija vročitve vabil in odločb, v kolikor investitor z lastnikom zemljišča sklene pogodbo s katero izkazuje pravico graditi se šteje, da se ti stranski udeleženci strinjajo z gradnjo in se jim gradbeno dovoljenje le vroči.
• Spremembe zakona omogočajo gradnjo stavb, ki se samooskrbujejo, kadar se uporabi energetsko in okoljsko učinkovitejše rešitve ali kadar komunalna oprema ni zgrajena.
• Z uveljavitvijo jasnejše definicije pojma vzdrževanje objekta se olajša energetska prenova stavb.
• Uvaja se možnost, da investitor za odgovornega vodjo projekta in odgovornega vodjo revidiranja in odgovornega vodjo gradbišča imenuje osebo, ki ji zaupa in izpolnjuje pogoje za udeleženca pri graditvi.
• Ukinja se obvezna pridobitev uporabnega dovoljenja za enostanovanjsko stavbo, istočasno pa se uvaja možnost, da se za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izda uporabno dovoljenje samo, če investitor to izrecno zahteva.
• Črtajo se nekatere določbe zakona, ki so podzakonska materija (glede podrobnejše vsebine projektne dokumentacije in glede izvedbe javnih natečajev).
• Omogoča se legalizacija nekaterih objektov.
• Nova uredba bo omogočila jasnejšo opredelitev vrste objektov in poenostavila postopke pri posameznih vrstah objektov.

Nosilec: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

3.1.14 Spremembe Zakona o prostorskem načrtovanju

Cilj sprememb je poenostavitev postopkov in hitrejše umeščanje posameznih posegov v prostor.

Glavne spremembe:

• Ukinjajo se klasične smernice državnih nosilcev urejanja prostora. Ti vnaprej pripravljajo in objavljajo splošne smernice, za katere občina ne zaproša v postopku priprave akta. Klasične smernice postanejo fakultativne, nosilci pa se v konkretnem postopku do nastajajočega akta opredeljujejo v dveh mnenjih.
• Ukinja se ugotavljanje usklajenosti predloga občinskega prostorskega načrta (OPN) na ministrstvu, pristojnemu za prostor, oziroma vladi.
• Uvaja se kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN in občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), ki je namenjen odpravljanju zagat, ki se v praksi pojavljajo zaradi različnih neusklajenosti akta.
• Zaradi racionalizacije nadaljnjih postopkov priprave OPN in filtriranja neustreznih pobud že v začetni fazi se predlaga njihovo obvezno presojanje po državno predpisanih kriterijih.
• Omogoča se spreminjanje podrobnejše namenske rabe z OPPN.
• Dopuščajo se manjše širitve območja stavbnih zemljišč tudi na K1 zemljišča brez spremembe prostorskih aktov.
• Za poenotenje in racionalizacijo regulacije prostora v občinskih prostorskih aktih in s tem povečanje pravne in investicijske varnosti ter za določanje pravil za gradnjo na izvedbeni ravni, se predlaga ponovna uzakonitev državnega prostorskega reda.
• Omogoča se gradnja tudi na zemljiščih, ki niso komunalno opremljena, kjer in kadar to omogoča stanje gradbene tehnike (obnovljivi/alternativni viri energije ipd)
• Občinam se omogoča naknadni sprejem programa opremljanja, če je opremljanje izvedla brez njega.

Nosilec: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

3.1.15 Spremembe Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor

Cilj spremembe zakona je zmanjšanje porabe javnih sredstev oz. racionalizacije, kar vse omogoča časovne prihranke in hitrejše sprejemanje državnih prostorski načrtov.

Glavne spremembe:

• Zmanjšanje števila seznama nosilcev urejanja prostora.
• Vzpostavitev portala prostorskega informacijskega sistema (ukinitev oddajanja dokumentacije - končnih elaboratov državnih prostorskih načrtov, sprememb in dopolnitev državnih prostorskih načrtov in začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora - v analogni obliki. Namesto tega se končni elaborati oddajo, objavijo in distribuirajo le v digitalni obliki).
• Združevanje potrebne dokumentacije v izogib podvajanju in nejasnosti: dokument identifikacije investicijskega projekta in pobuda predstavljata en dokument.
• Večja odgovornost investitorja za strokovno, učinkovito in pravočasno pripravo državnega prostorskega načrta.
• Možnost sočasne obravnave okoljskega poročila s strani varstvenih nosilcev urejanja prostora ter javnosti in občin v času javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta.
• Povečanje (so)odgovornosti in zahteva po aktivne(jše)m sodelovanju državnih nosilcev urejanja prostora pri pripravi državnega prostorskega načrta. Njihovo delo in pristojnosti se ne končajo s pripravo smernic in mnenj, ampak morajo v celotnem postopku aktivneje sodelovati, tudi s pripravo konkretnih rešitev in predlogov ukrepov. Delovanje se omeji le na tiste nosilce urejanja prostora, katerih sodelovanje je določeno tudi z drugimi – področnimi predpisi.
• Omogočena je racionalizacija (časovna in stroškovna) pri naročanju strokovnih podlag (idejna zasnova, idejni projekt), glede na to, ali se v postopku priprave državnega prostorskega načrta opravi tudi presoja vplivov na okolje ali ne.

Nosilec: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

3.1.16 Strateške spremembe in ukrepi v visokem šolstvu in znanosti

V povezavi z ukrepi spodbujanja gospodarstva, so v pripravi nujne spremembe strateških dokumentov, ki bodo učinkovita podlaga za trajno sodelovanje med visokim šolstvom in gospodarstvom, kot izhodišče za razvoj inovativnosti in ustvarjanja pogojev za rast inovacijske družbe.

• Nacionalni program visokega šolstva in Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije, in zakonodaje,
• Zakon o visokem šolstvu ter zakonska ureditev sistema financiranja visokega šolstva,
• Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti.

Gre za tesnejše povezovanje s potrebami njenih glavnih uporabnikov, neposrednih oblik sodelovanja med akademsko sfero in podjetji ter ustanavljanje spin-off podjetij.

Nosilec: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

3.2 Finančne spodbude za gospodarstvo

3.2.1 Javni razpis za spodbujanje investicij

Namen razpisa je spodbuditi investicijsko dejavnost investitorjev, katerih investicijski projekti bodo vplivali na ustvarjanje novih delovnih mest in zaposlitev v panogah z višjo dodano vrednostjo ter prispevale k skladnejšemu regionalnemu razvoju. MGRT bo podprlo investicije v vzpostavitev novih obratov (proizvodnih in storitvenih) oziroma v bistveno razširitev dejavnosti obstoječih obratov, v katerih se bodo izvajale produktivne naložbe oziroma naložbe v novo tehnološko opremo. Poseben poudarek bo namenjen okoljsko prijaznim in energetsko učinkovitim investicijam ter investicijam namenjenim za spodbujanje razvoja nizkoogljične družbe ter investicijam, ki bodo izkoriščale lokalne naravne vire, zlasti les, ki je naravni vir, s katerim je Slovenija izredno bogata.

Predvidena sredstva: 20 mio EUR

Nosilec: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

3.2.2 Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja v razvojnih podjetjih

Objavljen bo nov javni razpisa za sofinanciranje za 5 kategorij:

• mladih raziskovalcev iz gospodarstva za delo v novi RR skupini,
• prehod raziskovalcev iz javnih raziskovalnih organizacij,
• zaposlitev ali najem vrhunskih raziskovalcev in strokovnjakov,
• zaposlovanje oseb prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje RS, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa raziskovalca in bodo v času do zaključka financiranja ta status pridobili in
• vključevanje že zaposlenih raziskovalcev v podjetju v novo RR skupino.

V okviru javnega razpisa bo posebna pozornost namenjena kreativnim industrijam vključno z industrijskim oblikovanjem.

Predvidena sredstva: 18 mio EUR

Nosilec: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

3.2.3 Javni razpis P1 TIP 2012 – garancije za tehnološko inovativne projekte

Namen javnega razpisa je izboljšanje dostopa mikro, malim in srednje velikim podjetjem do ugodnih virov dolžniškega financiranja novih rešitev, produktov ali storitev, s poudarkom na lastnem znanju ali znanju širšega raziskovalno razvojnega tima, ki se odraža v komercializaciji novih rešitev, produktov ali storitev. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri (subvencionirana obrestna mera 6-mesečni EURIBOR + 1,95 %.), ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Garancija Sklada (do 80 % višine najetega kredita) predstavlja povečano možnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita ali za podjetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus.

Višina razpisanih sredstev za izdajanje garancij je 50.000.000 EUR, za subvencioniranje obrestne mere pa 4.500.000 EUR.

Nosilec: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Slovenski podjetniški sklad

3.2.4 Javni razpis za spodbujanje neposrednih tujih investicij

Na področju spodbujanja TNI, od brezplačne ponudbe informacijskih, svetovalnih in drugih storitev tujim investitorjem, do promocije ter trženja Slovenije in njenih regij kot lokacije za neposredne tuje investicije in ne nazadnje dodeljevanja finančnih spodbud tujim investitorjem.

Predvidena sredstva za javni razpis: 4,5 mio EUR

Nosilec: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

3.2.5 Javni razpisi za podporo naložbam v kmetijstvu iz Programa razvoja podeželja 2007-2013

• ukrep 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe namenjene prestrukturiranju kmetijskih gospodarstev na področju prašičereje, junij 2012, v višini okoli 4 mio EUR;
• ukrep 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe namenjene prestrukturiranju kmetijskih gospodarstev na področju rastlinske pridelave, junij 2012, v višini okoli 9,5 mio EUR;
• ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva - komasacije in agromelioracije, junij 2012, v višini okoli 3 mio EUR;
• ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva - namakanje, junij 2012, v višini okoli 3 mio EUR

Skupna višini razpisanih sredstev : 19,5 mio EUR.

Nosilec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

3.2.6 Spodbujanje investicij v energetsko prenovo stavb v lasti lokalnih skupnosti

Objava novega razpisa za spodbujanje investicij v energetsko prenovo stavb v lasti lokalnih skupnosti. Okvirni potencial nepovratnih sredstev znaša 65 mio evrov v letih 2012 – 2014.

Skupna višini razpisanih sredstev : 65 mio EUR.

Nosilec: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

3.2.7 Javni razpis raziskovalni vavčer

Javni razpis »Raziskovalni vavčer« je namenjen vzpostavitvi novih kanalov sodelovanja raziskovalnih organizacij in gospodarstva. Z razpisom bomo sofinancirali raziskovanje za potrebe spodbujanja gospodarskega razvoja in mednarodne konkurenčnosti, še posebej na tehnoloških področjih in v kreativnih industrijah. Cilj javnega razpisa je spodbuditi interakcijo in prenos znanja med deležniki v raziskovalnem procesu ter gospodarstvu ter hkrati nadgraditi obstoječe znanje in potenciale z namenom povečanja njihove uporabnosti. Razpis se bo izvajal na osnovi Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013.

Skupna višini razpisanih sredstev : 7,5 mio evrov

Nosilec: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

3.2.8 Javni razpis za spodbujanje razvoja novih kreativnih jeder

Javni razpis za spodbujanje razvoja novih kreativnih jeder je namenjen krepitvi nastajajočih kreativnih jeder izven največjih slovenskih centrov. Razpis se osredotoča na slovenske regije in področja, kjer je večji potencial za razvoj in konkurenčnosti, ki temelji na kreativnih rešitvah in možnostih uporabe novo pridobljenega znanja. Posebna pozornost bo namenjena podpori znanstveno-raziskovalnemu delu v povezovanju z gospodarstvom in vzpostavitvi kritične mase visoko usposobljenih kadrov za potrebe gospodarskega razvoja in konkurenčnosti. Razpis se bo izvajal na osnovi Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013.

Skupna višini razpisanih sredstev : 3,5 mio evrov

Nosilec: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

3.2.9 Javni razpis za spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov razvoja e-storitev

S sofinanciranjem raziskovalno razvojnih projektov na področju e-storitev bomo slovenski IKT industriji pomagali povečevati konkurenčnost in jo spodbujali k izvozu in mednarodnemu sodelovanju. Javni razpis je namenjen sofinanciranju raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-storitev, pri čemer prednostno podpiramo razvojno sodelovanje in prenos znanja med podjetji ter raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami. Predmet razpisa so predkonkurenčni raziskovalno razvojni projekti e-storitev, do faze prototipa. S sofinanciranjem projektov bomo pospešili razvoj globalno konkurenčnih, inovativnih e-storitev in povečali tovrstno ponudbo na domačem trgu. Po področjih bomo sofinancirali eksperimentalni razvoj e-storitev na področjih kulture, zdravstva, potrošnikov, lokalne samouprave, energetske učinkovitosti in varovanja okolja, poslovanja, znanosti in izobraževanja. Prijavitelji so lahko podjetja ali konzorciji podjetij in raziskovalno razvojnih organizacij, pri čemer se upošteva pravila sheme državnih pomoči.

Skupna višini razpisanih sredstev : 3 mio evrov

Nosilec: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

3.2.10 Javni razpis za sofinanciranje projektov razvoja e-storitev in mobilnih aplikacij za javne in zasebne neprofitne organizacije

Razpoložljivost e-storitev in mobilnih aplikacij javnih in zasebnih neprofitnih organizacij v Sloveniji je pomanjkljiva in nezadostna. Z javnim razpisom bomo zato tem organizacijam sofinancirali projekte razvoja in vzpostavitve spletnih e-storitev in mobilnih aplikacij, do višine 90% vrednosti projekta. Prednostno bomo podprli projekte, ki bodo združevali večje število podobnih organizacij ali njihovih združenj, pri čemer bo pomemben dejavnik potencialno število uporabnikov novo razvite spletne e-storitve ali mobilne aplikacije. Z razpisom bomo povečali ponudbo in razpoložljivost inovativnih e-storitev in mobilnih aplikacij javnih in zasebnih neprofitnih organizaciji. Sofinancirali bomo razvojne projekte, z vsebinskim poudarkom na trajnostnem razvoju, s tehničnega vidika pa na najnovejših informacijsko komunikacijskih tehnologijah. Le redke javne in zasebne neprofitne organizacije imajo lastne razvojne zmogljivosti, zato bo velika večina razvojnih nalog predvideno oddana IKT podjetjem.

Skupna višini razpisanih sredstev : 3 mio evrov

Nosilec: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

3.2.11 Mikrokrediti za mikro in mala in podjetja (krediti do 25.000 EUR)

Zagotovitev finančne linije za zagotavljanje mikro kreditov za mikro in mala podjetja preko SID banke in komercialnih bank v navezavi z EIB. V trenutnih gospodarskih razmerah, predstavljajo mikrokrediti pomembno orodje zlasti za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja.

Nosilec: Ministrstvo za finance

3.2.12 Investicije v izobraževalno, znanstveno in kulturno infrastrukturo

Pričeli bomo s projekti več pomembnih investicij na področju izobraževalne, znanstvene in kulturne infrastrukture. Na področju javne kulturne infrastrukture in kulturne dediščine v omenjenem obdobju predvidevamo izvedbo razpisa oz. oddaje del za izvedbo gradbeno obrtniških in instalacijskih del petih objektov: rekonstrukcije Narodne galerije, celostne obnove vile Vipolže, ureditev notranjega dvorišča in komunalnih priključkov gradu Pišece, zunanje ureditve, priključkov, prestavitev instalacij in opreme pristave gradu Snežnik, sanacija dela strehe gradu Turjak.

Skupna ocenjena vrednost predvidenih investicij je cca 20 mio €.

Na področju energetske sanacije srednjih šol in dijaških domov se bo v omenjenem obdobju izvajalo sedem javnih razpisov za izvedbo del sanacije, na osmih projektih pa v omenjenem obdobju predvidevamo pričetek del. Skupna vrednost omenjenih projektov je cca 17 mio evrov.

Na področju izgradnje, rekonstrukcije Medpodjetniških izobraževalnih centrov - MIC so v pripravi javni razpisi za izgradnjo MIC Pomurje, MIC Šolski center Ravne, MIC Biotehniški center Naklo, MIC Goriška regija. V fazi izgradnje in nakupa tehnološke opreme pa so MIC Škofja Loka, MIC Tehniški šolski center Kranj, MIC Šolski center Ptuj Turnišče, MIC Tehniški šolski center Maribor, MIC izobraževalnic center Piramida. V letu 2012 je predvidena vrednost omenjenih investicij skupaj 10 mio evrov.

Na področju investicij v športno infrastrukturo do avgusta letos predvidevamo izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje športne infrastrukture iz ESRR v višini cca 6 mio €.

Na področju visokošolske in znanstvene infrastrukture je bila konec maja s strani univerze v Ljubljani podpisana pogodba za izvedbo gradbeno obrtniških del Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete ta računalništvo in informatiko univerze v Ljubljani v vrednosti cca 43 mio evrov brez DDV. Gradnja se bo pričela v kratkem. Objavo razpisa za tehnološko opremo pa se predvideva v jeseni. Celotna vrednost predvidene investicije skupaj z opremo je cca 116 mio €.

Izvajamo dela pri izgradnji Preglovega raziskovalnega centra kemijskega inštituta v Ljubljani. Celotna ocenjena vrednost projekta je cca 10 mio €.

Skupna vrednost investicij znaša 179 mio evrov.

Nosilec: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

4 Učinkovito upravljanje državnega premoženja

4.1 Združitev agencij (AUKN, SOD, KAD, DSU)

V pripravi je nov koncept upravljanja s premoženjem države, ki predvideva preoblikovanje sedanjih AUKN, SOD, KAD, DSU in drugih družb v državni lasti, na način, da se ustanovi krovna družba kot holding.

Nov koncept agencije sloni na koncentraciji kapitalskih naložb Republike Slovenije in enotnem upravljanju ter bo v skladu z OECD Smernicami za korporativno upravljanje podjetij v državni lasti.

5 Terminski načrt

Za predlagani paket št. 2 je ambicija vlade, da se sprejme pred letošnjimi počitnicami torej na junijski in julijski seji državnega zbora. Dopuščamo možnost, da se izjemoma zaradi kompleksnosti sprejem insolvenčne zakonodaje prenese na septembrsko sejo državnega zbora. Da se ta ambicija realizira je potrebno upoštevati naslednji terminski načrt.

Rok: 14.6. 2012: vsa gradiva, ki jih sprejme Vlada RS, morajo biti posredovana na Generalni sekretariat Vlade RS

Rok: 28.6. 2012: gradiva, ki jih sprejme Vlada RS, morajo biti sprejeta in poslana v Državni zbor RS (opomba: velja za spremembe zakonov)

Rok: 9.7. 2012 : obravnava predlogov zakonov na seji Državnega zbora (Vlada predlaga sprejem zakonov po nujnem zakonodajnem postopku)

Vir: MGRT