Pojasnilo DURS, št. 4230-58562/2011-2, 23.2.2012

Davčni zavezanec v poslovnih knjigah izkazuje obveznost, ki je po določbah Obligacijskega zakonika zastarala. Pri nabavi je zavezanec odbil DDV, ker je bila nabava blaga oziroma storitev povezana z opravljanjem njegove obdavčene dejavnosti. V zvezi z vprašanjem, ali je davčni zavezanec dolžan popraviti odbitek DDV, ko obveznost zastara oziroma jo odpiše, pojasnjujemo:

V primeru zastaranja obveznosti do dobaviteljev ni treba popravljati odbitka DDV, če se davčna osnova pri tem ni spremenila.

Davčni zavezanec ima po prvem odstavku 63. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11 in 78/11) pravico, da odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.

Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Z zastaranjem preneha pravica do sodnega varstva, sama obveznost pa ne preneha. Pravica zahtevati prisilno izpolnitev preneha zaradi poteka določenega časa in zaradi pasivnosti upravičenca.

ZDDV-1 v 68. členu določa, da mora davčni zavezanec prvotni odbitek DDV popraviti, če je bil odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. Popravek mora davčni zavezanec opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za obitek, kot na primer odpovedi nakupov in znižanja cen. Sem spadajo tudi primeri nezmožnosti poplačila, ko se popravi davčna osnova v skladu z 39. členom ZDDV-1. Med te dejavnike pa ne spadajo primeri, ko obveznost davčnega zavezanca zastara, če se davčna osnova pri tem ni spremenila.

V primeru zastaranja obveznosti do dobaviteljev ni treba popravljati odbitka DDV, če se davčna osnova pri tem ni spremenila.