Pojasnilo DURS, št. 42151-2279/2011-2, 17. 2. 2012

Nacionalna zakonodaja omogoča izvzem dividend oziroma drugih deležev iz dobička (vključno z dohodki podobnimi dividendam razen skritih rezerv, ki niso bile predmet obdavčitve pri izplačevalcu) iz davčne osnove prejemnika. Zakon določa, da mora v primeru izvzemanja dividend iz davčne osnove davčni zavezanec, prejemnik dividend v Sloveniji¹, zagotavljati in na zahtevo davčnega organa predložiti ustrezno dokazilo, ki potrjuje, da je tuji izplačevalec za davčne namene rezident v državi članici EU² v skladu s pravom te države in dokazilo o tem, da je zavezan za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične in odvisne družbe iz različnih držav članic EU v skladu z Direktivo Sveta 90/435/EGS, spremenjeno z Direktivo Sveta 2003/123/ES in Direktivo Sveta 2006/98/ES ter aktoma o pristopu novih članic. Točka c 1. odstavka 2. člena navedene direktive taksativno našteva davke, za katere se direktiva uporablja in so po vsebini korporacijski davek.

V slovenski davčni zakonodaji so davki, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, natančneje določeni s Pravilnikom o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 60/07), in sicer v Prilogi 1. Ti davki so:

• impôt des sociétésvennootschapsbelasting v Belgiji,
• selskabsskat na Danskem,
• Körperschaftsteuer v Zvezni republiki Nemčiji,
• φόρος εισοδήματος νομικών προσώπων κερδοσκοπικού χαρα-κτήρα v Grčiji,
• impuesto sobre sociedades v Španiji,
• impôt sur les sociétés v Franciji,
• corporation tax na Irskem,
• imposta sul reddito delle persone giuridiche v Italiji,
• impôt sur le revenu des collectivités v Luksemburgu,
• vennootschapsbelasting na Nizozemskem,
• imposto sobre o rendimento das pessoas colectivas v Portugalski,
• corporation tax v Združenem kraljestvu,
• Körperschaftsteuer v Avstriji,

ali kateri koli drug davek, ki lahko nadomesti zgornje davke.

V primeru, da je tuji izplačevalec rezident za davčne namene izven EU³, mora davčnemu zavezancu, prejemniku dividend v Sloveniji, ki uveljavlja izvzem dividend iz davčne osnove, predložiti potrdilo o rezidentstvu za davčne namene in ustrezno dokazilo, da je zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička (v nadaljevanju: korporacijski davek), ki je primerljiv z davkom od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji.

Zakonodaja izrecno ne predpisuje, kakšno obliko morajo imeti zgoraj omenjeni dokazi o izpolnjevanju pogojev za izvzem dividend iz davčne osnove. Kljub temu pa želimo pojasniti, katera dokazila so v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku – ZUP (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 105/06-ZUS-1, 126/07, 65/08, 47/09 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/09 popr.), 8/10) najustreznejša.

Potrdila o rezidentstvu in o zavezanosti za davek, ki jih izdaja tuj pristojni davčni organ, so javne listine, ki najbolj nedvoumno izkazujejo izpolnjevanje pogojev. V zvezi s potrdili, ki jih zavezanci pridobijo od tujih davčnih organov, želimo poudariti, da mora biti poleg rezidentstva za davčne namene na potrdilu zavezanost za korporacijski davek izrecno potrjena. Kot neustrezen primer navajamo potrdilo o rezidentstvu, na katerem sta navedena ime in oblika družbe, s katero želi zavezanec izkazati tudi zavezanost tujega izplačevalca dividend za korporacijski davek. Ob tem se predpostavlja, da bo davčni organ iz pravne oblike družbe prepoznal tudi zavezanost za davek. To ne drži, saj je zaradi posebnosti lokalnih davčnih zakonodaj lahko posamezni tuji izplačevalec dividend tudi oproščen davka ali pa ima možnost izbire obdavčitve. Ustrezno potrdilo se mora zato glasiti na ime družbe in potrjevati, da je posamezna družba zavezana za enega od zgoraj naštetih davkov iz direktive, če gre za izplačevalca iz države članice EU oziroma, da je družba zavezana za korporacijski davek, če gre za izplačevalca iz tretje države (države izven EU).

Izjava stranke je sicer eden od možnih dokazov, vendar pa je pravilo glede uporabe izjave strank kot dokaza v 188. členu ZUP zelo restriktivno in določa, da se sme izjava stranke vzeti kot dokaz v primeru, ko za ugotovitev nekega dejstva ni dovolj drugih dokazov. Kadar se izpolnjevanje pogojev lahko dokazuje z listino, kot pri dokazovanju upravičenosti do izvzema dividend, izjava zato načeloma ni ustrezen dokaz.

Na angleški spletni strani je objavljena angleška različica pojasnila s poudarkom o ustreznosti dokazil, ki bo v pomoč zavezancem in uradom pri pojasnjevanju, katera dokazila morajo slovenskim prejemnikom dividend predložiti tuji izplačevalci, da bi jih slovenski prejemniki lahko izvzeli iz davčne osnove.

Za potrebe slovenskih izplačevalcev dividend smo pripravili vzorec potrdila o davčnem rezidentstvu, ki jim ga bodo davčni uradi izdajali za potrebe dokazovanja statusa rezidentstva in zavezanosti za davek ob izplačilu dividend v države članice EU v povezavi z Direktivo Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic.

1 Prejemnik dividend v Sloveniji je lahko tudi nerezident, če je njegova udeležba v kapitalu ali upravljanju osebe, ki deli dobiček, povezana z dejavnostmi oz. posli, ki jih nerezident opravlja v ali preko poslovne enote v Sloveniji.

2 Dodaten pogoj pri tem je, da se tuji izplačevalec – rezident v državi članici EU – ne šteje kot rezident države izven EU v skladu z MP sklenjeno med državo rezidentstva izplačevalca in državo nečlanico EU.

3 Prejemnik dividend v Sloveniji lahko uveljavlja ukrep izvzema dividend samo v primeru, če tuji izplačevalec – rezident za davčne namene izven EU – ni rezident države, v primeru poslovne enote pa se ta ne nahaja v državi, v kateri je splošna oz. povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 % in država ni na seznamu, ki ga objavljata Ministrstvo za finance in DURS.

Ključne besede: korporacijski davek davek od dohodka davek od dobička 24. člen ZDDPO-2 ZDDPO-2 dividende izvzem dividend pojasnilo DURS pojasnila DURS

Objavite na Facebooku RSS rubrike Davki! Pridružite se! Naročilo Zlatega kompleta

Zadnji članki iz rubrike: 20.11.2019 15:23:26: Obdavčitev z davkom na dediščine in darila 24.10.2019 13:40:15: Državni zbor je potrdil novele davčnih zakonov 23.10.2019 13:27:58: Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - oktober 2019 3.10.2019 17:36:15: Vlada je potrdila predloge sprememb štirih davčnih zakonov 11.9.2019 12:23:11: Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - september 2019

Najnovejši članki: 7.12.2019 13:07:06: Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1L) 7.12.2019 12:46:18: Poročilo o gibanju plač za september 2019 7.12.2019 12:44:00: Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, oktober 2019 4.12.2019 17:49:31: Spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in spremembe Zakona o urejanju trga dela 4.12.2019 17:41:47: Kaj zajema MSRP 16 - Najemi (2019)?