Opravilna številka: sodba U 1681/2000
Datum: 19.09.2002

JEDRO: Datum registracije za DDV je pravno relevanten zaradi posledic - ugodnosti, ki jih imajo tako posamezna pravna oseba, kot tudi vsi drugi zavezanci, ki so registrirani za DDV. Glede na navedeno tudi po presoji sodišča davčni organ ne more določiti datuma registracije za obdobje, preden je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za vpis v register zavezancev za DDV.

ZADEVA:

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A z dne 2. 3. 2000, s katero je prvostopni organ po uradni dolžnosti vpisal tožečo stranko, družbo AAA d.o.o., P 35, A kot davčnega zavezanca v register zavezancev za davek na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV). Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98 in 17/00, v nadaljevanju: ZDDV) v 58. členu opredeljuje dolžnost davčnih zavezancev za registracijo za DDV. Davčni zavezanci, ki kjerkoli opravljajo svojo dejavnost in so v preteklih 12 mesecih poslovanja dosegli promet večji od 5.000.000,00 SIT morajo najkasneje do 20. dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je ta oseba opravila oziroma je verjetno, da bo opravila promet blaga oziroma storitev v višini, ki presega prej navedeni znesek, predložiti davčnemu organu prijavo za registracijo. Iz podatkov v upravnih spisih in pritožbenih navedb izhaja, da tožnik tega v predpisanem roku ni storil, temveč je prijavo vložil šele po opozorilu davčnega organa. V tretjem odstavku 45. člena ZDDV je predpisano, da osebe, ki niso davčni zavezanci za DDV ne smejo obračunavati DDV, na računih ne smejo izkazovati DDV, nimajo pravice do odbitka vstopnega DDV in ne vodijo knjigovodstva po tem zakonu. Tožena stranka ne dvomi, da je imel tožnik na začetku poslovanja veliko dela, vendar to ni razlog zaradi katerega bi se lahko odločitev prvostopnega organa spremenila tako, da bi se spremenil datum veljavnosti vpisa v register zavezancev za DDV, saj je zakon v tem primeru jasen.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke. Izpodbijana odločba je praktično brez obrazložitve in se jo ne da preizkusiti, ne odgovarja na pritožbo tožeče stranke in ne povzema in ocenjuje podatkov spisa. Pravno naziranje tožene stranke je zgrešeno. Nesporno je, da je tožeča stranka dne 5. 11. 1999 vložila zahtevo - obrazec DDV-P2 za vpis zavezancev v register zavezancev za DDV, torej je ravnala v skladu s 3. odstavkom 58. člena ZDDV, pri čemer naj bi bila vpisana v register najkasneje s septembrom 1999. Tožnica je opravila promet nad 5.000.000,00 SIT v septembru in v oktobru 1999 zaradi česar jo zakon uvršča med zavezance za DDV. Glede na to, da je davčni organ šele marca leta 2000 določil dan vpisa tožeče stranke v register zavezancev za DDV, to je 5. 11. 1999, torej za nazaj, tožeča stranka ne vidi nobenega razloga, zakaj ne bi ta datum bil 16. 9. 1999. Sklicuje se tudi na "splošno znani" sklep Vlade Republike Slovenije, o šestmesečnem uvajalnem obdobju, ko naj bi davčni referenti tolerirali spodrsljaje podjetnikov in v primeru dvoma odločili v prid zavezanca. Tožnica je bila v zmoti, da je davčni zavezanec in je DDV obračunavala skladno s predpisi. Tožnica je prejela davčno številko in se od začetka poslovanja dne 16. 9. 1999 obnašala, kot da je davčni zavezanec za DDV in je v obdobju od 16. 9. 1999 dejansko odvedla DDV v višini 12.063.521,00 SIT, kot je v tem obdobju znašal tudi poračun, tega pa naj bi ji davčni urad vzel kot kazen. Zaradi vsega navedenega in posledičnega vpliva na kupce tožnice ji grozi stečaj. Registracija tožnice kot zavezanca za DDV je bila dejansko izvedena na podlagi zahteve tožnice, edini pravi datum za registracijo pa je 16. 9. 1999, saj je korektno in pravilno ravnala kot davčni zavezanec. Sodišču predlaga, da samo odloči in spremeni izpodbijano odločbo tožene stranke tako, da se tožnica vpiše v register davčnih zavezancev za DDV in postane zavezanec z dnem 16. 9. 1999, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem postopku prijavilo.

Tožba ni utemeljena.

OBRAZLOŽITEV:

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je datum 5. 11. 1999, s katerim je tožnik vpisan v register zavezancev za DDV določen pravilno in ali bi prvostopna odločba, ki je izdana po uradni dolžnosti, morala biti izdana na zahtevo stranke.

ZDDV v 3. odstavku 58. člena določa, da mora vsaka oseba, ki prvič postane oziroma lahko postane davčni zavezanec pri davčnem organu vložiti prijavo za registracijo najkasneje do 20. dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je opravila oziroma je verjetno, da bo opravila promet blaga oziroma storitev v višini, ki presega znesek 5.000.000,00 SIT in da postane davčni zavezanec z dnem, ki ga določi davčni organ v odločbi o registraciji, ki jo izda v 15 dneh po prejemu prijave. Med strankama ni sporno, da tožnica navedene obveznosti ni izpolnila in vloge za vpis v register zavezancev za DDV ni vložila do 20. dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je opravila promet blaga oziroma storitev v višini, ki presega predpisani znesek (to je v tem primeru do 20. oktobra 1999). Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnica prvostopnemu organu predložila obračun DDV za mesec september 1999, čeprav ni bila vpisana v register zavezancev za DDV, zato je dne 5. 11. 1999 davčni organ začel z inšpekcijskim pregledom pri tožnici, tedaj pa je tožnica tudi vložila prijavo za vpis v register zavezancev za DDV.

V obravnavanem primeru je prvostopni organ določil, da se tožnik vpiše v register zavezancev za DDV z datumom, ko je davčni organ začel s pregledom in ugotovil, da tožnik izpolnjuje pogoje za vpis. Vsaka oseba, ki izpolnjuje pogoje za vpis v register zavezancev za DDV izpolni zakonsko obveznost, če se v register prijavi v roku, ki ga določa zakon. Če tega ne stori do odbijanja vstopnega davka ni upravičena. Ker vpis v register zavezancev za DDV predstavlja za zavezanca tudi ugodnost, da deluje v sistemu DDV (zaračunava DDV in ob tem lahko odbija vstopni DDV) ima po 3. odstavku 58. člena ZDDV možnost, da si glede na oceno bodočega poslovanja še pred dejanskim izpolnjevanjem zakonsko določene višine prometa zagotovi vpis v register zavezancev. Tožnica tega v obravnavanem primeru nesporno ni storila, zato je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna. Tudi glede na določbo Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98 in 108/99, v nadaljevanju: ZDavP), ki v 209. členu določa, da zavezanec za davek na dodano vrednost sam obračunava in plačuje davek na dodano vrednost (sistem samoobdavčitve), v 2. odstavku 210. člena pa določa, da v mesecu, v katerem je davčni zavezanec prvič registriran za davek na dodano vrednost, začne davčno obdobje teči z dnem, ki je določen v potrdilu o registraciji za DDV, je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna.

Datum registracije je pravno relevanten zaradi posledic - ugodnosti, ki jih imajo tako posamezna pravna oseba, kot tudi vsi drugi zavezanci, ki so registrirani za DDV. Glede na navedeno tudi po presoji sodišča davčni organ ne more določiti datuma registracije za obdobje, preden je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za vpis v register zavezancev za DDV. Sistem DDV je natančen in zahteva izdelavo točnih obračunov in vodenje evidenc izdajanja računov, zato je po presoji sodišča dolžnost zavezanca, da izpolni svoje obveznosti in zagotovi vse podatke in zahteva vpis v register zavezancev za DDV, saj bi v nasprotnem primeru registracija in določitev datuma registracije izgubila svoj pomen.

Izpodbijana prvostopna odločba je po vsebini konstitutivna odločba, ker je tožnica šele na njeni podlagi vključena v sistem DDV. Konstitutivna odločba praviloma pravno učinkuje od dneva, ko je bila izdana oziroma vročena stranki, le če je posebej predpisano, taka odločba pravno učinkuje retroaktivno, to je za čas, preden je bila izdana. V obravnavanem primeru je bila odločba izdana z dnem 2. 3. 2000, v njej pa je v korist stranke določeno, da učinkuje od 5. 11. 1999, torej učinkuje od prvega dne, ko je prvostopni organ (uradoma) ugotovil, da tožnica izpolnjuje pogoje za vpis v register zavezancev za DDV oziroma, da bi v sistem DDV morala biti vključena in ki je v obravnavanem primeru tudi datum strankine vloge.

Po presoji sodišča je tožena stranka ravnala pravilno, ko je glede na ugotovljeno dejansko stanje izdala odločbo po uradni dolžnosti, v zvezi z vlogo, ki jo je vložila tožeča stranka, pa lahko le-ta, kolikor meni, da o njej ni bilo odločeno, ukrepa tako, kot je določeno v Zakonu o splošnem upravnem postopku za primere, kadar organ o zahtevi stranke ne odloči.

Sodišče je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Zadnja sprememba: 10.5.2007

VIR:http://www.sodnapraksa.si