Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 15.12.2011 14:39:30

Spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku - obrazložitve členov

Rubrika: Davkiprint Natisni

Spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku - obrazložitve členov

Pojasnila Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku - velja od 27. 12. 2011

K 1. členu:

S spremembo 1. točke prvega odstavka 23. a člena se določi obvezno nakazovanje na transakcijski račun vseh dohodkov iz delovnega razmerja iz prvega in drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini, razen pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja Namen spremembe je zagotavljanje večje transparentnosti in učinkovitejšega nadzora nad izplačevanjem osebnih prejemkov in s tem povezanih davčnih obveznosti ter prispevkov za socialno varnost.

V 3. točki prvega odstavka se znesek dividend in obresti, ki jih ni potrebno nakazovati na TRR, zniža iz 125 eurov na 50 eurov

V 7. točki prvega odstavka se črta izjema nakazovanja na TRR glede prejemkov od industrijskih in drugih odpadkov, saj fizične osebe le teh v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, teh ne smejo prodajati. Znesek prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov in izdelkov domače obrti pa se iz 125 eurov zniža na 50 eurov

S spremembo drugega odstavka se znesek plačil, ki jih ni potrebno nakazati na TRR, iz 420 evrov zniža na 50 evrov, saj se s tem prepreči namerno zniževanje zneskov zgolj zaradi izpolnitve pogojev za gotovinsko plačilo. Z znatnim znižanjem tega zneska se to lahko prepreči, saj zaradi bančnih provizij za posamezno plačilo poslovni subjekti ne bodo motivirani zneske po posameznem računu zmanjševati pod 50 evrov.

K 2. členu:

V postopku odločanja o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu davka fizičnih oseb se ugotavlja višina dohodkov zavezanca in njegovih družinskih članov. V veljavnem prvem odstavku 29. člena pravilnika je določeno obdobje ugotavljanja dohodkov za postopke odloga oziroma obročnega plačevanja davka, medtem ko drugi odstavek istega člena obdobja ugotavljanja dohodkov za postopke odpisa in delnega odpisa izrecno ne določa. Obdobje ugotavljanja dohodkov je v praksi enako za obe vrsti postopka. Tako se tudi za postopke odpisa in delnega odpisa določi obdobje šest mesecev, v katerem se ugotavljajo redni dohodki zavezanca in njegovih družinskih članov.

Besedilo »uradna evidenca« spremeni v besedilo »evidenca«, saj davčni organ ne pridobiva podatkov zgolj iz uradnih evidenc, temveč tudi iz evidenc, ki niso uradne (npr. podatke o socialnem stanju, ki jih pridobi od centrov za socialno delo).

K 3. členu:

Iz določbe veljavnega 30. člena pravilnika izhaja, da se kot dohodek upoštevajo vsi dohodki zavezanca, torej tudi dohodek, ki ni prejet z namenom preživljanja davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov (npr. dohodek iz naslova povračil stroškov - za prevoz na delo, dohodek iz naslova subvencij itd.).

Definicija dohodkov se dopolni tako, da se le-ti zmanjšajo za normirane in dejanske stroške, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, obračunane od teh dohodkov. Tako se kot dohodek upošteva neto dohodek. Dejanske in normirane stroške bo davčni organ v postopkih odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja ugotavljal na podlagi

obstoječih izvršilnih naslovov (npr. obračuna, odločbe). Določa se tudi, da se kot dohodek štejejo tudi denarni prejemki na podlagi dedovanja ali darovanja. Ti se izjemoma obravnavajo kot dohodek. Vse ostale oblike dediščin in daril (v predmetih, nepremičninah, vrednostnih papirjih itd.) se ne štejejo kot dohodek, ampak kot premoženje (34. člen pravilnika).

V novem drugem odstavku so določeni dohodki, ki se ne štejejo kot dohodek po tem delu pravilnika, in sicer gre za dohodke, ki so prejeti z določenim namenom porabe, ki ni preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov oziroma dohodki, ki niso namensko prejeti dohodki z vidika porabe. Primeroma so našteti dohodki, ki predstavljajo namenski dohodek in zato se zato ne upoštevajo pri definiciji dohodka.

K 4. členu:

Prvi odstavek 31. člena veljavnega pravilnika določa, da se kot dohodek ne štejejo dohodki, ki jih je davčni zavezanec prejemal mesečno, če jih je davčni zavezanec nehal prejemati pred vložitvijo vloge. Iz navedene določbe izhaja, da to ne velja za družinske člane, zato se določbo dopolni tako, da se dohodki enako upoštevajo tako za zavezanca kot tudi njegove družinske člane. Tovrstno zmanjšanje dohodka pa velja le pod pogojem, da zavezanec po prenehanju prejemanja rednih mesečnih dohodkov ni začel prejemati druge mesečne dohodke (npr. zavezanec je dva meseca pred vložitvijo vloge prenehal prejemati redne mesečne dohodke iz naslova študentskega dela, vendar pa je za tem začel prejemati plačo, zato se v takih primerih tudi dohodki iz naslova študentskega dela štejejo kot dohodek).

Sprememba tretjega odstavka je redakcijske narave.

Način ugotavljanja izrednih dohodkov se uredi enotno za vse dohodke v tretjem odstavku 29. člen pravilnika, zato se četrti odstavek tega člena črta.

K 5. členu:

Naslov člena se uskladi z vsebino.

Drugi odstavek se črta, ker gre za dohodek iz dejavnosti, ki se upošteva po 102. členu ZDavP-2 in ne po 101. členu ZDavP-2.

K 6. členu

Besedilo »plovni objekt« se v skladu z Zakonom o davku na vodna plovila spremeni v besedilo »vodno plovilo«.

V skladu z veljavnim tretjim odstavkom 34. člena pravilnika se med premoženje davčnega zavezanca ne šteje njegovo stanovanje ali stanovanjska hiša, ki jo uporablja za prebivanje, in eno osebno vozilo, katerega vrednost ne presega 12 minimalnih plač. Ta izjema pa ne velja v primeru, določenem v veljavnem četrtem odstavku 34. člena, to je ko je pred vložitvijo vloge zavezanca za odpis davka, davčni organ na tem premoženju že pridobil zastavno pravico. V takem primeru se to premoženje v postopku odpisa davka šteje za njegovo premoženje, zaradi česar mu glede na vrednost premoženja davka ni mogoče odpisati.

Taka ureditev davčne zavezance spravlja v neenakopraven položaj, saj tistim, ki živijo v stanovanju ali imajo eno osebno vozilo v vrednosti manj kot 12 minimalnih plač, na katerih

davčni organ še ni pridobil zastavne pravice, tega ne šteje med njihovo premoženje, v nasprotnem primeru pa to stanovanje ali osebno vozilo šteje za premoženje zavezanca in mu posledično davčnega dolga ni dopustno odpisati. Zato se četrti odstavek črta.

K 7. členu:

Prvi trije odstavki se nadomestijo z novim določilom, da se podatki o lastnikih in vrednosti premoženja ugotavljajo iz lastnih evidenc in evidenc drugih organov. Če ti podatki niso razpoložljivi, se za vrednost premoženja upošteva primerljiva tržna vrednost istovrstnega premoženja, razen če ta pravilnik ne določa drugače.

Davčni organ ima elektronski dostop do nekaterih evidenc (npr. evidence vozil, plovil, e-zemljiške knjige, katastra stavb in zemljišč ipd.), na podlagi katerih lahko ugotavlja lastništvo in vrsto premoženja. Prav tako lahko določene podatke o vrednosti premoženja pridobiva iz uradnih evidenc (na primer iz evidence GURS lahko pridobi podatke in vrednosti nepremičnin).

K 8. členu:

Vsebina tega člena nanaša tudi na odpis davka, zato se naslov uskladi z vsebino.

V postopku odločanja o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu davka se ugotavlja ogroženost preživljanja, pri tem se glede na zahtevek upošteva tri dohodkovne kriterije. Dohodkovni kriterij za celotni odpis davka je enak osnovnemu znesku minimalnega dohodka, ki na podlagi Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2011 (Uradni list RS, št. 57/2011) znaša 230,61 evrov. Dohodkovni kriterij za odlog in obročno plačilo davka pa je enak dvakratnemu znesku minimalnega dohodka, kar znaša 461,22 evrov. Zaradi zvišanja minimalne plače, ki po Zakonu o minimalni plači (Uradni list RS, št. 3/2011) za delo opravljeno od 1. 1. 2011 znaša 748,10 evrov, se je zvišal tudi dohodkovni kriterij za delni odpis davka. Slednji znaša 60 odstotkov minimalne plače, to je 448,86 evrov, in se v primerjavi s kriterijem za odlog in obročno odplačevanje davka razlikuje le za 12 evrov. Zaradi nesorazmerja med kriterijem za odlog oziroma obročno plačilo in kriterijem za delni odpis davka, ki je posledica povišanja minimalne plače, se kriterij za delni odpis, ki je izražen v odstotku minimalne plače, spremeni v 1,5-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Dohodkovni kriterij za delni odpis davka tako znaša 345,33 evrov. Slednji je v zneskih primerljiv s prejšnjim kriterijem za delni odpis davka, ki je glede višino prejšnje minimalne plače znašal 358,46 evrov. Vsi dohodkovni kriteriji za odločanje o vlogah za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje so tako določeni v odstotku iste vrste dohodkov. S tem se ohranja sorazmerje med dohodkovnimi kriteriji tudi v primeru nadaljnjih sprememb predpisov, ki urejajo višino minimalne plače ali minimalnega dohodka. S 1. 1. 2012 se začne uporabljati Zakon o socialno varstvenih prispevkih (Uradni list RS, št. 61/10 in 40/11), ki določa osnovni znesek minimalnega dohodka v višini 288,81 evrov, kar pomeni ugodnejše pogoje za izpolnitev dohodkovnega kriterija tako za odpis in delni odpis kot za odlog in obročno plačilo davka.

Veljavni tretji odstavek 37. člena dopušča možnost odpisa oziroma delnega odpisa davčne obveznosti šele po preteku obdobja, za katero je davčnemu zavezancu odobren odlog oziroma obročno plačilo, vendar pod pogojem, da obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz dohodkov ali premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih

članov, in je potekel najdaljši rok, za katerega je mogoče odobriti odlog plačila ali obročno plačilo. Vendar pa davčni zavezanec klub pozitivno rešeni vlogi za odlog plačila davka še vedno izkazuje pravni interes za odpis iste davčne obveznosti. Zato določba tretjega odstavka 37. člena pravilnika ni ustrezna, saj časovno pogojuje odpis oziroma delni odpis davčne obveznosti, za katero je bilo dovoljeno obročno plačilo. Gre za različne zahtevke, za katere se zahteva izpolnjevanje različnih kriterijev. V primeru, da je zahtevku zavezanca za odlog oziroma obročno plačilo davka ugodeno, se mora po pravilih upravnega postopka njegov drug zahtevek za odpis oziroma delni odpis iste obveznosti obravnavati brez časovnih omejitev.

K 9. členu:

Vsebina člena se nanaša tudi na odlog in obročno plačilo davka in ne samo na odpis in delni odpis, zato se naslov člena uskladi z vsebino.

V postopku odločanja o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu davka se ugotavlja ogroženost preživljanja zavezanca in njegovih družinskih članov, zato se upoštevajo dohodki, prihranki in premoženje tako zavezanca kot tudi njegovih družinskih članov, ne pa samo zavezanca ali samo družinskega člana, kot je izhajalo iz veljavne določbe.

V novem drugem odstavku se določi časovna omejitev za uveljavljanje pravice do odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka v izjemnih primerih. Po predlogu zavezanec ne bo upravičen do odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka, če bo zapadlost davka daljša od treh mesecev pred nastankom okoliščin, določenih v prvem odstavku.

V novem tretjem odstavku je določen način dokazovanja okoliščin, zaradi katerih je zavezanec lahko upravičen do ugodnejšega načina plačila davka, in sicer z ustrezno odločbo oziroma potrdilom državnega organa ali organa lokalne skupnosti.

K 10. členu:

Vzpostavljena je možnost oddaje vlog v elektronski obliki preko portala eDavkov, zato se v pravilniku določi, da se vloga lahko vloži tudi na ta način.

Dosedanji prvi odstavek določa, da mora davčni zavezanec v vlogi iz Priloge 5 tega pravilnika navesti vse podatke v skladu z navodili, ki je sestavni del te vloge. Ker bodo zavezanci vloge lahko oddajali tudi preko portala eDavkov, se iz besedila prvega odstavka, ki postane drugi odstavek, črta besedilo, ki navaja samo vlogo iz priloge tega pravilnika.

Besedilo »javnih evidenc« se spremeni v besedilo »svojih evidenc in evidenc drugih organov«. saj davčni organ ne pridobiva podatkov zgolj iz javnih evidenc, temveč tudi iz evidenc, ki niso javne. Predlagana sprememba tudi sledi zakonski določbi, ki v drugem odstavku 101. člena ZDavP-2 med drugim določa, da davčni organ o vlogi odloči na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov ter predloženih dokazov davčnega zavezanca.

K 11. členu:

Naslov člena »kriteriji za ugotavljanje hujše gospodarske škode« se spremeni v »kriteriji za odlog in obročno plačevanje«, saj je grožnja hujše gospodarske škode le eden izmed kriterijev za odobritev odloga ali obročnega plačila.

Besedilo »uradna evidenca« se spremeni v besedilo »evidenca«, saj davčni organ ne pridobiva podatkov zgolj iz uradnih evidenc, temveč tudi iz evidenc, ki niso uradne.

V skladu z določbo 102. člena ZDavP-2 se besedilo »plačilna nezmožnost« nadomesti z besedilom »trajnejša nelikvidnost«.

Za odlog oziroma obročno plačila davka sta določena dva kriterija, in sicer, da davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda ter da bi odlog plačila davka oziroma obročno plačilo davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.

K 12. členu:

Skladno s 102. členom ZDavP-2 se spremeni naslov 41. člena pravilnika tako, da se besedilo »plačilna nezmožnost« nadomesti z besedilom »trajnejša nelikvidnost«. Vsebina tega člena vsebuje pogoje za trajnejšo nelikvidnost, zato se naslov prilagodi vsebini.

Terminologija v pravilniku se uskladi z ZDavP-2, za to se besedna zveza »plačilna nezmožnost« nadomesti z besedno zvezo »trajnejša nelikvidnost«

Zakon o finančnem poslovanju podjetij je prenehal veljati, vsebino ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljnjem besedilu: ZFPPIPP).

K 13. členu:

42. člen določa pogoje za izpolnjevanje kriterija izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov, na katero zavezanec ni mogel vplivati. Ta bo prišel v poštev zlasti pri tistih zavezancih, ki še niso trajneje nelikvidni (npr. iz letnih poročil je lahko celo razvidno, da dobro poslujejo), vendar je pri njih tik pred vložitvijo vloge nastopila okoliščina, na katero niso mogli vplivati, in bi ta okoliščina lahko ogrozila obstoj podjetja.

K 14. členu:

Naslov člena se prilagodi vsebini.

Veljavni 43. člen pravilnika določa merila za ugotavljanje hujše gospodarske škode, ki so neustrezna. Prezadolženost je v ZFPPIPP opredeljena kot pogoj za dolgoročno plačilno nezmožnost, grožnja odpovedi večjemu številu delavcev pa je v praksi težko dokazljivo merilo, saj je glede odpovedi večjemu številu delavce potrebno upoštevati določbe Zakona o delovnih razmerjih, pri tem pa je odpoved večjemu številu delavcev mogoča le pri večjih zavezancih, ki zaposlujejo več kot 20 delavcev, zato pri majhnih zavezancih to ne more biti razlog za nastanek hujše gospodarske škode.

Po predlogu je trajnejša nelikvidnost podana, če zavezanec v daljšem obdobju ni sposoben poravnati svojih obveznosti. V tem primeru je izpolnjen tudi pogoj za dovolitev odloga

oziroma obročnega plačila iz ZDavP-2, in sicer, da zavezancu grozi hujša gospodarska škoda. Pri izgubi sposobnosti pridobivanja prihodkov, na katero zavezanec ni imel vpliva, lahko še ne gre za trajnejšo nelikvidnost zavezanca, vendar pa je pri zavezancu nastopila okoliščina, na katero ni imel vpliva, kar lahko povzroči tudi prenehanje poslovnega subjekta in s tem hujšo gospodarsko škodo. Glede na navedeno se v prvem odstavku merila za ugotavljanje nastanka hujše gospodarske škode nadomesti z neizpodbojno domnevo, da zavezancu grozi hujša gospodarska škoda, če so izpolnjeni pogoji iz 41. in 42. člena pravilnika, to je če je pri zavezancu podana trajnejša nelikvidnost ali izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov, na katero ni mogel vplivati.

Dosedanji drugi odstavek 43. člena se nadomesti z novim, ki določa način dokazovanja pogoja za dovolitev odloga ali obročnega plačila davčnega dolga po določbah 102. člena ZDavP-2, to je dejstva, da bi odlog oziroma obročno plačilo davčnega dolga zavezancu preprečilo nastanek hujše gospodarske škode.

K 15. členu:

Predpisuje se nov obrazec vloge za odlog in obročno plačilo davka v skladu s 102. členom ZDavP-2. Vlogo se lahko vloži tudi preko sistema eDavki.

K 16. členu:

V novem osmem a. delu se uvedejo novi obrazci na podlagi prvega in drugega odstavka 103. člena ZDavP-2.

Kot priloga pravilnika se uvaja obrazec vloge za prvi odstavek 103. člena ZDavP-2. Vlogo je možno oddati tudi preko sistema eDavki.

Kot priloga pravilnika se uvaja obrazec vloge tudi za drugi odstavek 103. člena ZDavP-2. Vlogo se lahko odda v elektronski obliki preko sistema eDavki.

K 17. členu:

Določba drugega odstavka 45. člena pravilnika se dopolni tako, da se potrdilo o prejemu instrumenta zavarovanja uredi v splošnih določbah, določba tretjega odstavka 54. člena, ki ureja vsebino potrdila o gotovinskem pologu, pa se črta.

Obstoječe priloge 12, 13 in 14 predstavljajo obrazce potrdil o sprejemu gotovinskega pologa iz tretjega odstavka 54. člena pravilnika. Gotovinski polog je le ena od možnih oblik oziroma vrst instrumentov zavarovanja. Glede na to, da v skladu z veljavnim drugim odstavkom 45. člena pristojni organ vedno potrdi prejem instrumenta zavarovanja (ne le za gotovinski polog), se obrazci potrdil iz prilog 12, 13 in 14 spremenijo tako, da se lahko uporabijo kot potrdilo o sprejemu katere koli oblike instrumenta zavarovanja.

K 18. členu:

Določila o predložitvi bančne garancije oziroma garantnega pisma se dopolnijo. Sprememba omogoča gospodarskim subjektom uporabo splošnih instrumentov zavarovanj v carinskih postopkih za odobritev odloga plačila za carinske obveznosti, obračunane v naknadnem obračunu dajatev ter za odobritev obročnega plačevanja in drugih plačilnih olajšav, ki jih predvideva zakonodaja (227., 229. in 244. člen CZ, 876 a. člen IUCZ, 103. člen. ZDavP-2).

Pri carinskih obveznostih je v primeru plačilnih olajšav mogoče uporabiti zadevno zavarovanje in predložitev novega zavarovanja ni potrebna.

V 24. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah je določeno, da mora v primeru poteka veljavnosti inštrumenta zavarovanja, ko trošarinska obveznost še ni poravnana ali lahko še nastane, nov inštrument zavarovanja vsebovati klavzulo, da se z novim inštrumentom zavarovanja poplačajo tudi trošarinske obveznosti iz predhodnega inštrumenta zavarovanja. Določba se kot opcijska vključi tudi v Pravilnik o izvajanju ZDavP-2, še vedno pa bo v primerih, določenih v ZTro, obvezna.

K 19. členu

Predlagana dopolnitev je smiselno enaka 4. točki drugega odstavka 47. člena pravilnika, ki se nanaša na bančno garancijo oziroma garantno pismo za primer carinske obveznosti (s predlogom pa se urejajo še trošarinske obveznosti).

K 20., 21., 22., 23. in 24. členu:

Stroški davčne izvršbe so bili nazadnje spremenjeni s Pravilnikom o stroških v zvezi z davčno izvršbo, odvzetim oziroma prepuščenim blagom in blagom, ki ga po zakonskem pooblastilu prodaja davčni organ, ter pogojih za prodajo oziroma drugo ravnanje s tem blagom (Ur.l. RS, št. 75/2004). Stroške davčne izvršbe je zato potrebno zvišati vsaj za višino inflacije.

S spremembo prvega odstavka 68. člena pravilnika se določi višina stroškov prevoza blaga v vseh postopkih, ki jih vodijo davčni organi, ne le postopku v zvezi v z zarubljenim blagom.

Po veljavnem drugem odstavku 71. člena znašajo stroški prodaje premoženja z zbiranjem ponudb 5 % od dosežene kupnine oziroma najmanj 41,73 EUR. Ta znesek je potrebno omejiti tudi navzgor, saj je v primeru prodaje premičnin večje vrednosti strošek prodaje glede na vloženo delo odmerjen previsoko. Najvišji znesek stroškov prodaje, ki se obračuna na podlagi prodaje z zbiranjem ponudb je zato 1.000,00 EUR.

K 25. členu:

V novem tretjem odstavku je izrecno določeno, da o uničenju blaga odloči davčni organ na predlog tričlanske komisije (na primer v situacijah zaseženih vozil preko sodišča, za katera se je sodišče v sodbi izreklo za prodajo, vendar bi zaradi zelo slabega stanja prodaja takega vozila pomenila le dodatne stroške).

Zaradi preprečitve morebitnih zlorab se v novem 4. odstavku določi, da uničenje blaga nadzira komisija ter o uničenju napravi zapisnik.

K 26. členu:

Z dopolnitvijo se določa pravna podlaga za sklepanje dogovorov med DURS in davčnimi organi drugih držav članic EU o načinu izvajanja določb o izmenjavi podatkov v skladu z 247., 248., 249. in 251. členom ZDavP-2. Tovrstni dogovori se sklepajo skladno z določbami Zakona o zunanjih zadevah.

K 27. členu:

Z dopolnitvijo se določa pravna podlaga za sklepanje dogovorov med DURS in davčnimi organi drugih držav pogodbenic o načinu izvajanja določb o izmenjavi podatkov po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je Republika Slovenija sklenila z drugimi državami. Tovrstni dogovori se sklepajo skladno z določbami Zakona o zunanjih zadevah.

K 28. členu:

Člen se uskladi z drugim odstavkom 37. člena ZDavP-2, ki je bil spremenjen tako, da ponudnikom plačilnih storitev nalaga le še pošiljanje podatkov o prilivih in odlivih na transakcijskih računih fizičnih oseb.

K 29. členu:

Pošiljanje podatkov o prejemkih in izdatkih poslovnih subjektov ter podatkov o izplačanih plačah je temeljilo na 71. členu Zakona o plačilnem prometu, ki ne velja več. Pošiljanje podatkov o dospelih neporavnanih obveznostih pa ureja 219. člen Zakona o plačilnih storitvah in sistemih.

K 30. členu:

Priloge 4-14 se spremenijo. Uvajajo se novi obrazci vlog v prilogah 15 – 17.

K 31. členu:

Določi se prehodno obdobje za postopke, ki do dneva uveljavitve tega pravilnika še niso pravnomočno končani. Postopki se končajo po Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/2006, 46/2007, 102/2007 in 28/2009).

K 32. členu:

Določa se vacatio legis, in sicer pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

14.8.2019 11:04:07:
Boniteta za uporabo električnega vozila

31.7.2019 11:14:21:
Turistična in promocijska taksa

31.7.2019 17:12:52:
Turistična taksa za bivanje v počitniškem stanovanju na Hrvaškem

30.7.2019 12:55:26:
Turistična taksa za lastno počitniško stanovanje ali plovilo

12.7.2019 17:26:17:
Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku

Najnovejši članki:

22.8.2019 16:53:48:
Odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost

22.8.2019 14:29:14:
Sočasno prejemanje pokojnine in opravljanje dela upokojencev - predvidene spremembe po predlogu s 16. 7. 2019

21.8.2019 10:28:24:
V negospodarstvu plačana odsotnost z dela zaradi spremstva prvošolca

19.8.2019 16:04:59:
Odjava delavcev iz obveznega zavarovanja

19.8.2019 14:53:53:
Odgovor vlade v zvezi z upoštevanjem otroškega dodatka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in napovedano ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT