(Začetek uporabe 1. 1. 2012)

Štipendije in spodbude za izobraževanje so namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje izobrazbene ravni upravičencev, spodbujanju kadrovskega štipendiranja in spodbujanju sistema delovanja enotnih regijskih štipendijskih shem, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, nosilci regijske štipendijske sheme in državo, ter predstavlja izjemen pomen za razvoj regij in občin v Sloveniji, ter odpravi strukturnega neskladja na trgu dela in večji zaposlenosti.

Namen državne štipendije je spodbujanje izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravičencev. Hkrati pa je njen namen vzbuditi odgovornost upravičencev za šolanje in študij, ter skrajšati dobo študija. Je dopolnilni prejemek, namenjen za kritje stroškov, ki nastanejo z izobraževalnim procesom.

Upravičenci

Do državne štipendije so upravičeni dijaki oziroma študentje, ki:

• so starejši od 18. let,
• so državljani Republike Slovenije,
• izpolnjujejo druge pogoje po 10. členu Zakona o štipendiranju,
• njihov povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v preteklem letu ne presegajo 64 % neto povprečne plače na družinskega člana v istem obdobju (do šolskega leta 2013/2014 je cenzus 53 % neto poprečne plače na družinskega člana).

Izobraževanje v tujini

Državno štipendijo za izobraževanje v tujini lahko dobi državljan Republike Slovenije, če se v tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa za pridobitev stopnje izobrazbe.

Višina državne štipendije

Osnovni znesek državne štipendije brez dodatkov se določi glede na uvrstitev v naslednje dohodkovne razrede:

Dodatki k višini državne štipendije

K osnovni višini državne štipendije lahko upravičenec pridobi naslednje dodatke:

1. dodatek za vrsto in področje izobraževanja: 30,17 evrov
dodatek se dodeli za vrsto in področja izobraževanja, ki jih glede na potrebe trga dela enkrat letno določi minister v Seznamu vrst in področij izobraževanja; dodatek pripada štipendistu do zaključka izobraževalnega programa, za katerega ga je prejel

2. dodatek za učni ali študijski uspeh

• 20,46 evrov (za dijake s povprečno oceno 4,1 ali več in študente s povprečno oceno 8,5 ali več) ali
• 37,72 evrov (za dijake s povprečno oceno 4,5 ali več in študente s povprečno oceno 9,0 ali več).

3. dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča

štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča, pripada:

• dodatek za bivanje zunaj stalnega prebivališča: 85,13 evrov ali
• dodatek za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu (za oddaljenost 5 km in več od kraja stalnega prebivališča do kraja izobraževanja) v naslednjih višinah:

Dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča ne morete uveljavljati, če uveljavljate subvencijo za prevoz dijakov in študentov za izobraževanje zunaj domačega kraja.

4. dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami: v višini 50,65 evrov.

Trajanje in izplačevanje državne štipendije

Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja. Izplačujejo se mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, razen v končanem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust ne izplačujejo. Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja državne štipendije, če izpolnjuje splošne pogoje iz tega zakona, pogoj glede cenzusa in je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo.
Izplačuje se tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.

Izplačilo državne štipendije v enkratnem znesku

Državno štipendijo se lahko izplača v enkratnem znesku, vendar največ do višine dvanajstih mesečnih štipendij, če se štipendist izobražuje v tujini in to izobraževanje ni krajše od enega semestra po pravilih izobraževalne institucije, kjer se štipendist izobražuje.

Državna štipendija se lahko izplača v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za šolsko oziroma študijsko leto, tudi v primeru, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim oziroma študijskim programom.

Mirovanje štipendijskega razmerja

Štipendijsko razmerje miruje, če:

• štipendist ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik (razen, če letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva ) ali
• dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, preseže cenzus za pridobitev štipendije,
• upravičenec, ki je štipendijo pridobili po ZŠtip, ob začetku uporabe ZUPJS še ni star 18 let (v tem primeru štipendijsko razmerje miruje do izpolnitve starostnega pogoja za pridobitev državne štipendije po ZUPJS, torej do 18. leta).

Prenehanje štipendijskega razmerja

Do prenehanja štipendijskega razmerja pride v primeru, ko

• štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal državno štipendijo,
• sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli,
• izgubi status dijaka oziroma študenta, razen, če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti,
• spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja,
• štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,
• če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma ob priloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.

Vračilo državne štipendije

Štipendist je dolžan vrniti državno štipendijo v primeru prenehanja štipendijskega razmerja za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, in sicer skupaj z obrestmi. Če je štipendijo pridobil na podlagi posredovanja neresničnih podatkov, eno leto od dokončne odločbe o vračilu štipendije ne more uveljaviti pravice do državne štipendije.

Odlog, obročno plačilo, odpis dolga za vračilo državne štipendije

Štipendist lahko na center za socialno delo pošlje prošnjo z vsemi dokazili za odlog, obročno plačilo ali odpis dolga za vračilo štipendije, na osnovi katere se Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z Ministrstvom za finance odloči o upravičenosti. Tako lahko odobri odlog ali obročno plačilo, če s tem bistveno izboljša možnosti za vračilo, od katerega sicer ne bi izterjali celote, ali odpis, če bi bili stroški izterjave v nesorazmerju z višino dolga in, če se ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.

Državna štipendija za podaljšan absolventski staž

Štipendist je upravičen do prejemanja državne štipendije v času podaljšanega absolventskega staža, če v času absolventskega staža ni prejemal državne štipendije ali kakšne druge štipendije (upravičenost za dobo 12 mesecev).

Do izteka absolventskega staža oziroma do izteka podaljšanega absolventskega staža je štipendist dolžan štipenditorju predložiti ustrezno dokazilo o uspešnem zaključku izobraževanja (diplomo).

Kateri dohodki se upoštevajo?

Upoštevajo se vsi dohodki in prejemki, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), razen tisti, ki so namenjeni kritju posebnih potreb (na primer dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za veliko družino,…). Upoštevajo se dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine. Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitivjo vloge in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo dohodki, ki jih je oseba prejemala, vendar jih neposredno pred uveljavljanjem pravice ne prejema več (na primer: zaradi izgube zaposlitve se ne upošteva plača), in preživninske obveznosti.

Dohodki, ki se upoštevajo:

• obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
• pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
• dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
• dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
• preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
• nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
• starševski dodatek,
• otroški dodatek,
• denarna socialna pomoč (razen izredna denarna socialna pomoč),
• varstveni dodatek,
• državne štipendije (brez dodatkov),
• dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji,
• dodatek za aktivnost po Zakonu o urejanju trga dela,
• dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
• rente iz življenjskega zavarovanja,
• veteranski dodatek,
• invalidski in družinski dodatek,
• nadomestilo za invalidnost,
• sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
• prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
• pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč,
• plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah.

Premoženje, ki se upošteva

• nepremično premoženje,
• osebna in druga vozila,
• vodna plovila,
• lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
• vrednostni papirji,
• denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki, ne plača),
• drugo premično premoženje.
  

Premoženje, ki se ne upošteva

• stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja,
• vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka,
• vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
• premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače,
• premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
• predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
• poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek dosega vsaj višino minimalne plače,
• kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje katastrski dohodek,
• sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Premoženje se upošteva tako, da se dohodkom vlagatelja in njegove družine prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, izračunanih od vrednosti premoženja (na dan vložitve vloge), če bi imeli znesek v vrednosti premoženja položen na bančnem računu v obiliki vezane vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije.

Ugotavljenje primernosti stanovanja

Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.
Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja in vrednostjo primernega stanovanja.

Primeri velikosti primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.

Vir: MDDZS