Novosti pri uveljavljanju socialnih transferjev s 1. 1. 2012

Uveljavljanje socialnih transferjev je urejeno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki se začne uporabljati 1. januarja 2012. Pravico do javnih sredstev lahko uveljavite, če vaš dohodek ne presega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa zakon, hkrati pa izpolnjujete tudi druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico. Pravice iz javnih sredstev so denarni prejemki ter subvencije in znižana plačila.

Denarne prejemke je vlagatelj dolžan uveljavljati v naslednjem zaporedju:

1. otroški dodatek,
2. denarna socialna pomoč,
3. varstveni dodatek,
4. državna štipendija.

Vlagatelj je dolžan v navedenem vrstnem redu uveljaviti denarni prejemek, do katerega je upravičen, nato lahko uveljavi posamezne subvencije in znižana plačila. Če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda, se »izpuščeni« denarni prejemek vseeno upošteva v višini, kot da bi bil dodeljen. Za subvencije in oprostitve plačil vrstni red ne velja.

Vse pravice iz javnih sredstev se uveljavljajo pri centru za socialno delo (CSD), in sicer na predpisani enotni vlogi za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij oziroma znižanih plačil.

Subvencije in znižana plačila, ki jih lahko uveljavite:

• znižano plačilo vrtca,
• dodatna subvencija malice za učence in dijake,
• subvencija kosila za učence,
• subvencija prevozov za dijake in študente,
• oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev,
• prispevek k plačilu družinskega pomočnika,
• subvencija najemnine,
• pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev,
• pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Pogoji in merila

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev uvaja tudi enotna merila in pogoje za uveljavljanje posameznih pravic. Enotna je tudi opredelitev materialnega položaja vlagateljev z upoštevanjem premoženja (nepremičnin, vozil, denarnih sredstev), pri čemer se zakon zgleduje po merilih in pogojih, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do denarne socialne pomoči. Upoštevanje premoženja vlagateljev omogoča pravičnejše razdeljevanje socialnih transferjev in zagotavlja pomoč socialno najbolj ogroženim.

Kateri dohodki se upoštevajo?

• obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
• pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
• dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
• dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
• preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
• nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
• starševski dodatek,
• otroški dodatek,
• denarna socialna pomoč, razen izredna denarna socialna pomoč,
• varstveni dodatek,
• državne štipendije (brez dodatkov),
• dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji,
• dodatek za aktivnost po zakonu, ki ureja trg dela,
• dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
• rente iz življenjskega zavarovanja,
• veteranski dodatek,
• invalidski in družinski dodatek,
• nadomestilo za invalidnost,
• sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
• prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
• pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč,
• plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah.

Pri subvenciji najemnine ter pri kritju razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačilu prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje se upoštevajo tudi:

• dediščine, darila, volila,
• dobitki od iger na srečo,
• izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti ter
• drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine.

Kateri dohodki se ne upoštevajo?

• subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz državnega proračuna,
• subvencija za mlado družino kot spodbuda za reševanje stanovanjskih vprašanj po zakonu, ki ureja nacionalno varčevalno shemo in subvencioniranje mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskih vprašanj,
• enkratna denarna pomoč po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah,
• enkratna solidarnostna pomoč članu s strani sindikata,
• povračila škode za sredstva, dana na razpolago za obrambne zadeve in varstva pred naravnimi nesrečami,
• dohodki, povezani s kmetijske dejavnosti in gozdarske dejavnosti, ki jih kot izjeme določi minister s pravilnikom,
• štipendije in drugi prejemki, izplačani učencu/dijaku/študentu za polni učni/študijski čas v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem iz proračuna ali sklada, financ iz proračuna, s strani tuje države,
• prejemki za kritje šolnine in stroškov prevoza ter prebivanja, ki jih izplača pristojni organ za zaposlovanje, delodajalec, ustanova z namenom štipendiranja,
• prejemki, namenjeni plačilu izobraževanja ali usposabljanja,
• stroški prehrane in prevoza med delom,
• pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij, dobrodelnih ustanov in LS, namenjene za preživetje do višine cenzusa samske osebe ali družine po ZSVarPre.

Premoženje, ki se upošteva

Upošteva se vse premično in nepremično premoženje:

• nepremično premoženje,
• osebna in druga vozila,
• vodna plovila,
• lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
• vrednostni papirji,
• denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denrana sredstva po izjavi posameznika (prihranki da, plača ne),
• drugo premično premoženje.

Premoženje, ki se ne upošteva

• stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja,
• vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka,
• vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
• premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače (na lletni ravni; trenutno to mesečno znaša 125 evrov),
• premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
• predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
• poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino minimalne plače,
• kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek,
• sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Ugotavljanje primernosti stanovanja

Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo kvadratnega metra stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.

Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, in je upravičenec denarno socialno pomoč v zadnjih 18 mesecih prejel več kot dvanajstkrat, je upravičen do denarne socialne pomoči le v primeru, da soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.

Primeri velikosti primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.

Vir: MDDSZ