Pojasnilo DURS, št. 4230-4431/2011-18, 17. 10. 2011

Danes, dne 17. 10. 2011, je bil v Uradnem listu RS, št. 82/11, objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki začne veljati 20. oktobra 2011, razen 20. člena, ki začne veljati 1. julija 2012. Nekatere določbe pravilnika se začnejo uporabljati naslednje leto oziroma v začetku leta 2013.

I. Predlaganje obrazcev v elektronski obliki

II. Druge spremembe in dopolnitve

Uporaba Izvedbene uredbe Sveta (1. člen)

Pri izvajanju ZDDV-1 se upošteva tudi Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L, št. 77 z dne 23.3.2011, str. 1).

Obrazložitev določb uredbe

Pridobitev rabljenih in novih prevoznih sredstev znotraj Unije (23. in 24. člen)

Za prijavo pridobitve novega ali rabljenega prevoznega sredstva je določen zgolj en obrazec – obrazec DDV-PPS, ki je Priloga I k pravilniku, in ne več trije obrazci (DDV-NPS-P1, DDV-NPS-P2 in DDV-RPS).

Oseba, identificirana za namene DDV v Sloveniji, bo pridobitev novega ali rabljenega prevoznega sredstva, ki ni namenjeno nadaljnji prodaji, v 15 dneh od pridobitve prijavila na obrazcu DDV-PPS v elektronski obliki prek sistema eDavki. Če pridobi rabljeno prevozno sredstvo zaradi nadaljnje prodaje, obrazca DDV-PPS ne predloži.

Oseba, ki ni identificirana za namene DDV, ki bo pridobila novo prevozno sredstvo, bo v 15 dneh od pridobitve predložila obrazec DDV-PPS, in sicer ali v papirni obliki ali pa v elektronski obliki prek sistema eDavki.

Spremenjene določbe 23. in 24. člena pravilnika se začnejo uporabljati 1. januarja 2012.

Oproščene dobave novih prevoznih sredstev znotraj Unije (26. člen)

Dobava novega prevoznega sredstva v drugo državo članico se prijavi z obrazcem DDV-DPS, ki je Priloga II k pravilniku.

Oseba, identificirana za namene DDV v Sloveniji, bo morala ta obrazec predložiti v elektronski obliki prek sistema eDavki v osmih dneh od dneva opravljene dobave.

Oseba, ki ni identificirana za namene DDV, bo lahko predložila obrazec DDV-DPS v kraju sedeža, stalnega oziroma običajnega prebivališča v papirni obliki ali pa v elektronski obliki prek sistema eDavki, in sicer v osmih dneh od dneva opravljene dobave.

Spremenjene določbe 26. člena pravilnika se začnejo uporabljati 1. januarja 2012.

Sprememba davčne osnove, popravek obračunanega DDV in popravek odbitka DDV (41., 108. člen, 146. člen)

Davčni zavezanec lahko v skladu s spremenjeno določbo drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka DDV. Tako lahko davčni zavezanec zmanjša davčno osnovo že v davčnem obdobju, v katerem pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega le ta nima pravice do odbitka in ne šele v davčnem obdobju, v katerem prejme pisno obvestilo kupca, da je popravil odbitek DDV. V skladu s to zakonsko spremembo so bile spremenjene tudi določbe tretjega odstavka 41. člena ter tretjega in četrtega odstavka 146. člena pravilnika.

Kupec, ki prejme obvestilo dobavitelja blaga oziroma storitve, da je le ta zaradi napake na računu ali drugih razlogov iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 zmanjšal obračunani DDV, mora zmanjšati odbitek DDV najkasneje v obračunu DDV za davčno obdobje, v katerem prejme obvestilo dobavitelja (108. člen pravilnika).

Sprememba prvega odstavka 146. člena pravilnika predstavlja uskladitev z novo določbo 88.b člena ZDDV-1, ki določa, da lahko davčni zavezanec, ki je že predložil obračun DDV in naknadno ugotovi, da ni pravilno obračunal davčne obveznosti do izteka roka za predložitev tega obračuna, že vloženi obračun nadomesti z novim, razen če je po tem obračunu že zahteval vračilo DDV.

Če pa davčni zavezanec kot izdajatelj računa ugotovi napako na izdanem računu in s tem previsoko obračunan znesek DDV po izteku roka za predložitev obračuna DDV ali do izteka roka za predložitev obračuna DDV, po katerem je zahteval vračilo DDV, lahko davčno obveznost popravi (zmanjša) v obračunu DDV v tistem davčnem obdobju, v katerem ugotovi napako, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima odbitka.

Primer:

Davčni zavezanec dne 5.11. odda obračun za mesec oktober, po katerem zahteva vračilo DDV. Do roka za predložitev tega obračuna npr. dne 17. 11. pa ugotovi napako na izdanem računu in tako nepravilno obračunan DDV. Glede na določbo 88.b člena ZDDV-1 in 146. člena pravilnika že predloženi obračun ne sme nadomestiti z novim, saj je po tem obračunu zahteval vračilo DDV, lahko pa popravek upošteva v obračunu za davčno obdobje november.

Medicinska oprema in pripomočki (50. člen)

V skladu s spremembo 10. točke 50. člena pravilnika se nižja stopnja DDV uporabi tudi za:

• poleg aparatov za določanje glukoze v krvi tudi za aparate za neprekinjeno merjenje glukoze, vključno z deli in priborom, ki so predloženi v kompletu in so primerni izključno za uporabo z naštetimi aparati (tarifna oznak: 9027);

Deli in pribor omenjenih aparatov se uvrščajo v tarifno številko 9027 samo pod pogojem, da so predloženi v kompletu, skupaj z elektronskim merilnim aparatom za določanje glukoze, ki je bistveni del kompleta. V kolikor pa posamezni del ali pribor ni predložen v kompletu, se uvršča posamezno (torej v različne tarifne oznake).

• senzorje za neprekinjeno merjenje glukoze (tarifna oznaka: 9027 90 50);
• oddajnike, ki so primerni za uporabo izključno z aparati za neprekinjeno merjenje glukoze (tarifna oznaka: 8543 70 90);

Oddajniki, ki so povezani s senzorji in pošiljajo radijske signale s podatki o vrednosti glukoze iz senzorja do monitorja, se lahko dobavljajo posamično in se pravilno uvrščajo v tarifno oznako 8543 70 90 (kot drugi stoji ali aparati). Nižja stopnja DDV se za te oddajnike uporabi samo pod pogojem, da so primerni za uporabo izključno z aparati za neprekinjeno merjenje glukoze (oziroma so izdelani tako, da omogočajo prileganje na senzor za neprekinjeno merjenje glukoze);

• testne lističe z reagentom, ki se vstavijo v aparat za določanje glukoze v krvi (tarifna oznaka: 3822 00 00);

Ti lističi se na podlagi besedila k tarifni oznaki 3822 00 00 pravilno uvrščajo med diagnostične ali laboratorijske reagente na podlogi (nosilcu). Lahko se dobavljajo posamezno in se zaradi reagenta na nosilcu uvrščajo specifično.

• prožilno napravo v kompletu s priloženo lanceto:

Prožilna naprava v kompletu s priloženo lanceto se pravilno uvršča v tarifno oznako 9018 90 84 (kot drugi instrumenti ali aparati), bistvo kompleta predstavlja instrument oziroma naprava.

• lanceto, ki se dobavlja posamezno in se pravilno uvršča v tarifno oznako 9018 39 00 (druge kovinske igle) in ne v tarifno oznako 9018 90 84, ki je bila v pravilniku navedena predhodno;

Omenjene kovinske igle so v prečnem prerezu polne in ne cevaste, zato se ne uvrščajo med cevaste kovinske igle (tarifna oznaka: 9018 32 10), prav tako se ne uvrščajo med druge instrumente ali aparate (tarifna oznaka: 9018 90 84).

• napravo za vstavljanje senzorjev za neprekinjeno merjenje glukoze (tarifna oznaka: 9018 90 84).

Stanovanja in stanovanjski objekti, ki so del socialne politike (54. člen)

Kot pripadajoči del stanovanjskih objektov, ki so del socialne politike, se ne štejejo individualni prostori, naprave in oprema obravnavanih stanovanjskih objektov, ki so namenjeni zadovoljevanju športnih, rekreacijskih oziroma sprostitvenih potreb (na primer savne, bazeni, teniška igrišča). Namen uveljavitve uporabe nižje stopnje DDV v teh primerih je namreč socialne narave – zadovoljevanje stanovanjskih potreb.

Tako je v skladu s spremembo 54. člena pravilnika dobava, gradnja, obnova in popravila individualnih prostorov, naprav in opreme športnih, fitnes in drugih objektov, namenjenih za sprostitev, obdavčena po splošni stopnji DDV.

Navedeno pomeni, da se npr. od enotne storitve vgradnje ali montaže notranjega ali zunanjega bazena v oziroma ob stanovanjski objekt, ki je del socialne politike, obračuna DDV po stopnji 20 % od celotne vrednosti enotne transakcije.

Obnova in popravila zasebnih stanovanj (54.a člen)

Zaradi jasnosti se dodaja definicija pripadajočih delov zasebnih stanovanj, in sicer je opredelitev teh delov enaka kot jo določa drugi odstavek 54. člena pravilnika za pripadajoče dele za stanovanjske objekte, ki so del socialne politike.

Storitve javne higiene (59. člen)

Spremenjena določba tretje alineje tega člena pomeni jasnejšo opredelitev, za katere storitve javne higiene se v skladu s 16. točko Priloge I k ZDDV-1 uporabi nižja stopnja DDV. Med storitve javne higiene se ne uvrščajo vse storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/81.29, temveč le pometanje in pranje ulic, cest in parkirišč, odstranjevanje snega in ledu s cest, letališč in drugih javnih površin, posipanje s soljo ali peskom itd. ter dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija pod navedeno šifro SKD.

Davka proste prodajalne (81. člen)

Spremenjen člen določa vnos in prodajo blaga v davka prosti prodajalni na letališčih ali v pristaniščih. V skladu z b) točko prvega odstavka 52. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščeno tudi blago, ki se proda v davka prosti prodajalni, ki se nahaja za izstopno mejno carinsko kontrolo na letališčih ali v pristaniščih, odprtih za mednarodni promet, pod pogojem, da se blago iznese v dovoljeni količini v potnikovi osebni prtljagi pri poletih ali ladijskih prevozih na tretje ozemlje ali v tretjo državo.

Spremenjeni člen ureja tudi vnos blaga v davka prosto prodajalno brez obračuna DDV, če ima le-ta dovoljenje za davčno skladišče. Za vnos blaga v davka prosto prodajalno brez obračuna DDV v skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZDDV-1, se pri izdaji dovoljenja za davčno skladišče, smiselno uporabljajo določbe 86. do 97. člena tega pravilnika.

Odbitek DDV od novih prevoznih sredstev (102. člen)

Davčni zavezanec iz tretjega odstavka 5. člena ZDDV-1 sme odbiti DDV, ki je vključen v nabavni ceni ali plačan pri uvozu ali pridobitvi novega prevoznega sredstva znotraj Unije, do zneska, ki ne presega davka, ki bi ga moral plačati, če dobava ne bi bila oproščena. Pravica do odbitka DDV se uveljavlja na način predložitve zahtevka za vračilo DDV.

Ker je eden izmed pogojev upravičenosti do vračila DDV v teh primerih, da davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka ni identificiran za namene DDV v Sloveniji, je z dopolnitvijo tega člena točno določeno, da so do vračila DDV upravičeni tudi:

• davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, ki obračunavajo DDV le od pridobitev blaga znotraj Unije,
• osebe iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, identificirane za namene DDV, ki obračunavajo DDV le od prejetih storitev in so plačnice DDV na podlagi 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1,
• davčni zavezanci iz 94. člena ZDDV-1, identificirani za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, ker opravljajo storitve, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici,

in sicer na podlagi predložitve zahtevka za vračilo DDV.

Davčni zavezanci, upravičeni do vračila DDV na podlagi 64. člena ZDDV-1 in 102. člena pravilnika, bodo morali zahtevek od 1. 1. 2012 naprej predlagati v elektronski obliki prek sistema eDavki.

Osebni avtomobili (106. člen)

Nekatera vozila, ki jih proizvajalci sicer homologirajo kot tovorna vozila, se zaradi njihovih določenih značilnosti, ki nakazujejo, da so namenjena predvsem za prevoz potnikov in ne za transport blaga, uvrščajo pod tarifno oznako KN 8703. V to skupino motornih vozil spadajo motorna vozila, splošno znana kot "večnamenska" vozila (npr. tip van, vozila za športne namene, nekatera vozila tipa "pick–up").

Zaradi izpostavljenih dilem glede pravice do odbitka od teh vozil, je bila dopolnjena in spremenjena določba 106. člena pravilnika, iz katere izhaja, da od vozil, ki jih proizvajalci homologirajo kot tovorna vozila, uvrščajo pa se pod tarifno oznako KN 8703, davčni zavezanci nimajo pravice do odbitka DDV.

Odbitek DDV in prejemniki blaga ali storitev kot plačniki DDV ter upravniki nepremičnin (107. in 127.a člen)

V skladu s prvim odstavkom 118. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ (Uradni list RS, št. 87/02) morajo etažni lastniki določiti upravnika. Termin upravnik uporablja tudi Stanovanjski zakon – SZ-1 (Uradni list RS, št. 69/03 in 57/08), ki  v 9. členu določa, da minister natančneje določi posle upravljanja in pooblastila upravnika. Določbi prvega odstavka 107. in tretjega odstavka 127.a člena se nanašata zgolj na tovrstne upravnike.

Sedanja določba, ki je uporabljala izraz upravljavci nepremičnin, je dopuščala razlago, da se izjema nanaša tudi na upravljavce nepremičnin v skladu s 26. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS (Uradni list RS, št. 86/10), po katerem se oseba javnega prava določi kot upravljavec nepremičnine in dobi pooblastilo za nastopanje v tujem imenu in za tuj račun v zvezi s pripravo, organiziranjem in vodenjem obnovitvenih investicij, oddajo v najem (npr. lokalna skupnost, javno podjetje), kar ne spada pod izjemo, ki velja za upravnike.

Ker davčnega organa ni treba več obveščati o začetku opravljanja, prenehanju ali ponovnem začetku opravljanja dobav blaga ali storitev po 76.a členu ZDDV-1, je določba petega odstavka 127.a člena črtana.

Popravek odbitka DDV pri odkupu vračljive embalaže (109. člen)

Po tem členu davčni zavezanec, ki odkupi vračljivo embalažo od osebe, ki ni imela pravice do odbitka DDV od embalaže, ki jo vrača, popravek odbitka DDV pri odkupu vračljive embalaže opravi z zmanjšanjem obračunanega DDV.

Način predložitve zahtevka za vračilo DDV davčnemu zavezancu s sedežem v tretji državi (115.b in 116. člen)

Davčni zavezanci s sedežem v tretji državi bodo zahtevek za vračilo DDV od 1. 7. 2012 naprej vlagali v elektronski obliki prek sistema eDavki, in sicer na obrazcu DDV-VTD (Priloga III). Kot koda blaga in storitev se bodo uporabile oznake za opis pridobljenega blaga in storitev iz 115. člena pravilnika. S pričetkom uporabe 115.b člena preneha veljati 116. člen pravilnika.

Potrjevanje iznosa blaga iz Unije s strani carinskega organa (120. člen)

V skladu z dopolnitvijo tega člena mora carinski organ pred overitvijo izpolnjenega obrazca DDV-VP med drugim ugotoviti tudi, da med kupljenim blagom, za katero se uveljavlja pravica do vračila DDV v potniškem prometu v Sloveniji, ni mineralnih olj, alkohola in alkoholnih pijač ter tobačnih izdelkov, ki so trošarinski izdelki. Omejitev pravice do vračila DDV v potniškem prometu se nanaša na trošarinske izdelke in pri njihovi opredelitvi se uporablja Zakon o trošarinah.

Proizvodi, katerih sestavine so mineralna in/ali sintetična olja kot so npr. razna mazalna olja, zavorna olja itd., po svojih značilnostih in namenu uporabe ne spadajo med pogonska goriva ali goriva za ogrevanje in se zato ne obravnavajo kot trošarinski izdelki – energenti. Za te proizvode se tako lahko uveljavlja pravica do vračila DDV v potniškem prometu.

Poročanje o višini ustvarjenega letnega prometa od prodaj na daljavo (135. člen)

Davčni zavezanec bo moral v poročilu o letnem prometu od prodaj na daljavo, doseženem v posamezni državi članici, poleg višine letnega prometa poročati tudi o obdobju poročanja in identifikacijski številki za DDV v namembni državi članici ter o datumu začetka oziroma konca identifikacije v tej državi. Te podatke bo moral poročati v elektronski obliki prek sistema eDavki.

Spremenjena določba 135. člena pravilnika se začne uporabljati 1. januarja 2012.

Obračun DDV (154. in 155. člen)

Določba četrtega odstavka 154. člena je zajeta v 88.b členu ZDDV-1, zato se v pravilniku črta. Dodaja se določba, da mora davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu med drugim zagotoviti tudi podatke o uveljavljanju odbitka DDV pri neplačanih računih v skladu s 66.a členom ZDDV-1. Druge spremembe 154. člena pravilnika so redakcijske narave.

Ker se obračuni DDV predlagajo v elektronski obliki, se 155. člen temu ustrezno spreminja in gre samo za redakcijsko in ne vsebinsko spremembo.

Rekapitulacijsko poročilo (159. člen)

Določba, da davčni zavezanec ne predloži obrazca RP-O, če v obdobju poročanja ne nastane obveznost izpolnitve rekapitulacijskega poročila in ne obveznost izpolnitve popravkov za pretekla obdobja poročanja, je prenesena v ZDDV-1. Zaradi navedenega je v pravilniku pojasnjeno le, da enako velja tudi za davčnega zastopnika.

Definicija katastrskega dohodka iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 (160. člen)

Sprememba je zgolj redakcijske narave, in sicer gre za uskladitev definicije katastrskega dohodka, kot jo določa Zakon o dohodnini. Tako se kot katastrski dohodek iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu, kot jih določa zakon, ki ureja dohodnino.

Posebna ureditev za kmete (163., 164. in 166. člen)

S spremembo drugega odstavka 163. člena in 164. člena se določa, da davčni zavezanec predloži:

• vlogo za pridobitev dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila,
• vlogo za spremembo predstavnika kmečkega gospodinjstva ali
• obvestilo o prenehanju uveljavljanja pavšalnega nadomestila

v elektronski obliki prek sistema eDavki (obrazec DDV-PN).

Poleg tega, da pristojni davčni urad površino zemljišč v uporabi članov kmečkega gospodinjstva ugotavlja iz uradnih evidenc, bo lahko vložnik vloge površino zemljišč dokazoval tudi z veljavnimi pogodbami in drugo dokumentacijo.

Ker bo seznam davčnih zavezancev, ki imajo dovoljenje za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, dostopen prek sistema eDavki, imetnikom dovoljenja kupcu ob dobavi blaga ali storitve ne bo več treba predlagati kopije dovoljenja. Kupec bo moral veljavnost dovoljenja prek sistema eDavki sam preveriti.

Zgoraj navedene spremembe se začnejo uporabljati 1. 7. 2012.

Spremembe ostalih členov, ki niso posebej omenjeni, so zgolj redakcijske narave.