Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 26.9.2011 16:11:07

Vlada sprejela mnenje o zahtevi Upravnega sodišča RS za oceno ustavnosti 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje o zahtevi Upravnega sodišča RS za oceno ustavnosti 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize

Vlada RS je na 151. redni seji, ki je potekala 22. septembra 2011, sprejela mnenje o zahtevi Upravnega sodišča RS za oceno ustavnosti 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize.

Državni zbor Republike Slovenije je dne 9. 8. 2011 Vlado RS zaprosil za mnenje v zvezi z zahtevo Upravnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize.

Upravno sodišče Republike Slovenije v zahtevi navaja, da je 12. člen zakona, ki določa uporabo zakona, v nasprotju s 155. členom Ustave RS.

Upravno sodišče ocenjuje, da morajo biti v takem nesporno izkazanem gospodarsko in finančno kriznem obdobju zakoni, še zlasti pa (finančno) obremenjujoči, sprejeti ob upoštevanju vseh določb Ustave RS. Zakon zato ne sme s povratno veljavnostjo uveljavljati davčne obveznosti. Skladno z načelom zaupanja v pravu je pričakovanje, da se bo davčna ureditev spreminjala tako, da bodo spremembe v obdavčitvi znane vnaprej oziroma, da (finančno) obremenilni davčni predpisi ne bodo posegali v pravni položaj državljanov, ki predstavlja že zaključeno dejansko celoto. Na področju obremenitve z davki je to še posebej pomembno, saj gre za področje, na katerem posega država v premoženjsko sfero posameznika brez neposrednega povračila.

155. člen Ustave RS v drugem odstavku določa. da lahko samo zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.

Vlada RS pojasnjuje, da je osnovni namen in cilj, ki ga ZDDDČPNO zasleduje, da z dodatno obdavčitvijo dohodkov, prejetih za vodenje ali nadzor poslovnih subjektov, ki je po tem zakonu pravna oseba, ki je od države prejela poroštvo oziroma jamstvo ali sredstva za blažitev posledic finančne in gospodarske krize, na podlagi ukrepov, ki sta jih sprejela Državni zbor Republike Slovenije ali Vlada Republike Slovenije, omili in rešuje gospodarsko in finančno krizo slovenskega gospodarstva.

Glede navedb o retroaktivni veljavi ZDDDČPNO Vlada RS pojasnjuje, da ZDDDČPNO ni v nasprotju z drugim odstavku 155. člena Ustave RS, ki dopušča izjemo, da imajo lahko posamezne določbe zakona učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.

Z 12. členom zakona je v celoti zasledovano varstvo javne koristi, da se z obdavčitvijo dohodkov zavezancev, primernim sredstvom, omili in rešuje finančna in gospodarska kriza slovenskega gospodarstva. Z 12. členom zakona se posega v visoke dohodke poslovodstev in nadzornikov poslovnik subjektov, ki so od države prejele pomoč. Javna korist je s podrobnim pojasnilom v odgovoru izkazana.

Glede očitka, da je zakonodajalec z 12. členom posegel v pridobljene pravice posameznika Vlada RS pojasnjuje, da dodatno obdavčen dohodek ne temelji na določbi pristojnega državnega organa Republike Slovenije, za katere prepoved poseganja zakonodajalca velja, ampak v sklenjeni pogodbi, zato za ta razmerja ne velja ustavna prepoved poseganja v pridobljene pravice. Zato je očitek o neustavnosti neutemeljen, saj z 12. členom zakona ni določena retroaktivnost kot jo zatrjuje sodišče.

Glede očitka, da napadena zakonska obveznost posega v načelo zaupanja v pravo in v pravni položaj zaključene dejanske celote, Vlada RS meni, da zakonodajalec ni kršil načela zaupanja v pravo in posegel v pravni položaj zaključene dejanske celote, ampak je določil le davčno obveznost, ki izhaja iz nje. Ker se tudi druge davčne obveznosti plačujejo za preteklo leto (dohodnina), so tudi v danem primeru davčne obveznosti znane v naprej.

Glede načela varstva zaupanja v pravo je mogoče zatrditi, da je spoštovano zagotovilo, da država pravnega položaja fizičnih oseb, ki so zavezani k dodatnemu davku od dohodkov, prejetih za vodenje ali nadzor poslovnih subjektov, ni poslabšala arbitrarno, saj je dodatno obdavčitev določila z namenom omilitve in reševanja gospodarske in finančne krize slovenskega gospodarstva.

Vlada RS meni, da je zahteva Upravnega sodišča RS za oceno ustavnosti 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne krize, neutemeljena in zato predlaga Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, da jo zavrne.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

20.9.2019 15:27:23:
Dvig limita pri brezstičnem poslovanju s 15 evrov na 25 evrov

20.9.2019 13:36:44:
Policija opozarja na (ponovno) povečan pojav spletnih goljufij

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 9:36:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z valutami v slovenskih predpisih

12.9.2019 9:31:02:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

Najnovejši članki:

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

20.9.2019 9:42:34:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:02:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:33:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (19. 09. 2019)

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT