Zadnje obvestilo:
Objavljeni informaciji o poslovanju družb in podjetnikov v letu 2022 (1.6.2023 10:36:04)
Zadnja novička:
4.4.2023 9:20:48 Zlati komplet e-gradiv Zlati komplet je pestra zbirka e-gradiv s področja davkov, računovodstva, delovnih razmerij, prava, posebej pa obravnava tudi nekatera področja, ki so specifična za društva in samostojne podjetnike. Pri pripravi gradiv sodelujejo priznani strokovnjaki z večletnimi izkušnjami. Gradiva so res uporabna in kakovostna, kar dokazujejo številni zvesti naročniki.
Najnovejši e-seminar:
Vodenje evidenc o izrabi delovnega časa (e-gradivo) (16.5.2023 14:30:13)
Aktualno:
Koledar:
Mesečni koledarčki
Seznam poslovne programske opreme
Izračuni 2023
Obračun plače 2023
Opozorilo: Izračun trenutno deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od minimalne osnove.
Izračun avtorskega honorarja 2023
Izračun za rezidente, zavarovane po 20. členu ZPIZ-2 (zavarovan za polni delovni čas), ter za rezidente, zavarovane po 18. členu ZPIZ-2.
Podjemna pogodba 2023
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom (vstopijo v zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2)
Podjemna pogodba 2023
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Primerjalni izračun - normiranci 2022 in 2023
Obračun najemnine 2023
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Obračun študentskega dela 2023
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2023
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Izračuni 2022
Obračun plače 2022 (brez dodatne olajšave)
Opozorilo: Izračun deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od od minimalne osnove.
Obračun plače 2022 (z možnostjo upoštevanja dodatne olajšave)
Opozorilo: Izračun deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od od minimalne osnove.
Podjemna pogodba 2022
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Izračun avtorskega honorarja 2022
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Podjemna pogodba 2022
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalci pokojnine, osebe, ki ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki SO zavarovane po 18. členu ZPIZ-2)
Izračun avtorskega honorarja 2022
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalci pokojnine, osebe, ki ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki SO zavarovane po 18. členu ZPIZ-2)
Obračun študentskega dela 2022
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2022
Obračun najemnine 2022
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Potni nalog (Excel)
Temeljnica (excel)
Temeljnica
M obrazci
Excel obrazec DDPO 2022 (informativni pripomoček)
Excel obrazec DOHDEJ 2022 (informativni pripomoček)
AJPES
Video seminar
Gospodarske družbe
Samostojni podjetniki
Društva
Nepridobitne organizacije
Vpisano: 30.11.2011 14:02:43
Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednost Natisni
Pojasnilo DURS, št. 4230-400/2010, 8. 12. 2010
Davčni zavezanec navaja, da je investitor v 70-ih letih zgradil večstanovanjsko stavbo in prodajal posamezna stanovanja s klasičnim pogodbenim določilom, da je predmet prodaje stanovanje s funkcionalnim zemljiščem, pri čemer funkcionalno zemljišče v pogodbah ni bilo določeno. Kasneje so lastniki stanovanj oblikovali etažno lastnino, pri čemer je bilo odmerjeno zemljišče pod stavbo, o kakršnemkoli funkcionalnem zemljišču ni bilo govora. Solastniki zemljišča pod stavbo so postali etažni lastniki, lastnik zemlje okoli bloka pa je ostal prvotni investitor. Lastniki stanovanj so normalno vknjiženi v zemljiški knjigi. Sedaj so se etažni lastniki odločili, da bi uredili lastništvo tudi na zemlji okoli bloka. To pomeni, da bi se tudi na funkcionalnem zemljišču oblikovala etažna lastnina in bi to postalo solastnina etažnih lastnikov, podobno kot zemljišče pod stavbo. Davčni zavezanec tudi navaja, da so etažni lastniki z investitorjem dosegli sporazumni dogovor o tem, kaj naj bi bilo funkcionalno zemljišče in ga geodetsko odmerili tako, da je funkcionalno zemljišče sedaj možen predmet pravnega prometa. Investitor in etažni lastniki se dogovorijo o primernem neodplačnem pravnem poslu za prenos lastninske pravice, tukaj pa se postavi vprašanje, kakšne davčne obveznosti nastanejo pri tem poslu. Davčni zavezanec opozarja, da se tega neodplačnega prenosa ne more obravnavati kot darilo, ampak se na ta način le izpolnijo pogodbene obveznosti iz prvotnih kupoprodajnih pogodb. Meni, da je razumljivo, da kakšnega dodatno odmerjenega davka v tem primeru ne more biti, ker so bile davčne obveznosti v celoti poravnane že ob nakupu stanovanj. Ker gre za stavbno zemljišče je osnovno vprašanje, ali ga smejo obravnavati kot zazidano zemljišče ali je to nezazidano stavbno zemljišče.
V nadaljevanju pojasnjujemo:
1. Pridobitev etažne lastnine z vidika DDV
Iz navedb davčnega zavezanca razumemo, da gre v konkretnem primeru za določitev funkcionalnega zemljišča (gradbene parcele) k obstoječemu objektu ter pridobitev etažne lastnine na solastnini tega zemljišča. Davčni zavezanec navaja, da so bile vse davčne obveznosti v celoti poravnane ob nakupu stanovanj, hkrati pa tudi, da nimajo dokazov (projektna dokumentacija iz časa gradnje je že davno uničena), da so imeli etažni lastniki pravico uporabe na sedaj odmerjenem funkcionalnem zemljišču, ki bo predmet spremembe v etažno lastnino. Z dokazili o dejanski pravici uporabe bi se njihova pravica uporabe po Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini – ZLNDL (Uradni list RS, št. 44/97 do 110/2002) spremenila v lastninsko pravico*.
Predpostavljamo, da v konkretnem primeru ne gre za opravljanje transakcij, ki so predmet DDV, temveč le za pravni posel za pridobitev etažne lastnine na solastnini skupnih delov. Zato je opredelitev zemljišč na zazidano stavbno zemljišče ali nezazidano stavbno zemljišče za namene obračuna in plačila DDV brezpredmetna.
Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10-UPB2 in 85/10) v prvem odstavku 3. člena določa, da so predmet DDV med drugim tudi dobave blaga in opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo.
Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 (14/05 popr.), 126/07, 57/09, 108/09, 61/10 (62/10 popr.)) v 217. členu določa, da se v primeru stavbe v etažni lastnini z dnem uveljavitve tega zakona šteje, da med skupne dele takšne stavbe spadajo zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so imeli na dan uveljavitve ZLNDL pravico uporabe etažni lastniki, ne glede na to ali so bile te parcele odmerjene kot funkcionalno zemljišče ali ne. Takšne parcele ali njihovi deli se štejejo kot gradbena parcela takšne stavbe v etažni lastnini in je v solastnini etažnih lastnikov.
Po prvem odstavku 105. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ (Uradni list RS, št. 87/02 in 18/07), je etažna lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Po tretjem odstavku istega člena so skupni deli zgradbe drugi deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče na katerem stoji stavba. Spremembo solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino določa 113. člen SPZ. V skladu s tem členom etažni lastniki lahko sklenejo pisni sporazum, da skupni deli postanejo del posameznega dela v etažni lastnini, če je to mogoče.
Na podlagi navedenega izhaja, da v konkretnem primeru ne gre za opravljanje transakcije, ki je predmet DDV, temveč le za pravni posel za pridobitev etažne lastnine na solastnini skupnih delov. Zato je opredelitev zemljišč na zazidano stavbno zemljišče ali nezazidano stavbno zemljišče, za namene obračuna in plačila DDV, brezpredmetna.
2. Pridobitev etažne lastnine z vidika ZDDD
V predstavljenem primeru ne gre za obdavčitev v smislu določil Zakona o davku na dediščine in darila, temveč za določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječemu objektu ter pridobitev etažne lastnine na solastnini tega zemljišča.
V dopisu davčni zavezanec navaja, da so etažni lastniki z investitorjem dosegli sporazumni dogovor o tem, kaj naj bi bilo funkcionalno zemljišče in ga geodetsko odmerili. Dogovorili so se tudi, da gre v tem primeru za neodplačni pravni posel prenosa lastninske pravice, vendar tega neodplačnega prenosa ne morejo obravnavati kot darilo, ampak se na ta način le izpolnijo pogodbene obveznosti iz prvotnih kupoprodajnih pogodb.
Kot je že navedeno, med skupne dele večstanovanjske stavbe spadajo zemljišča, na katerih so imeli na dan uveljavitve ZLNDL pravico uporabe etažni lastniki, ne glede na to, ali so bila ta zemljišča določena kot funkcionalno zemljišče ali ne. To pomeni, da tudi, če pravica uporabe na tem zemljišču ni bila vpisana v korist etažnih lastnikov, je mogoče na podlagi dokumentov in drugih pravnih aktov po katerih je potekala gradnja večstanovanjske stavbe, dokazati, da so to pravico dejansko imeli. V tem primeru se je njihova pravica uporabe po ZLNDL spremenila v lastninsko pravico in so na vsem funkcionalnem zemljišču pridobili solastninsko pravico. Zakon o davku na dediščine in darila – ZDDD (Uradni list RS, št. 117/06) v 2. členu določa, da je predmet obdavčitve po tem zakonu premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Glede na pojasnjeno, se strinjamo z vašim stališčem, da pri obravnavanem pravnem poslu ne gre za darilo v smislu določil ZDDD, temveč za določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječemu objektu ter pridobitev etažne lastnine na solastnini tega zemljišča oz. izpolnitve pogodbenih obveznosti iz prvotnih kupoprodajnih pogodb.
* Vir: Odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije: http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/2010040815246913/
Ključne besede: |
Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Carpe diem, d.o.o., Kranj
Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti | Kolofon
E-pošta: Info | Webmistress