Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 30.8.2011 12:43:43

Vlada obravnavala Poročilo o odobritvi 5. tranše posojila Helenski republiki

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada obravnavala Poročilo o odobritvi 5. tranše posojila Helenski republiki

Vlada RS je na 147. redni seji, ki je potekala 25. avgusta 2011, obravnavala Poročilo o odobritvi 5. tranše posojila Helenski republiki.

Predsedniki vlad držav članic evroobmočja so se za pomoč Grčiji dogovorili 7. maja 2010. Državni zbor je za namen sodelovanja Slovenije pri medvladnih dvostranskih posojilih Grčiji, sprejel Zakon o posojilu Helenski republiki, ki predstavlja pravno podlago za prevzem obveznosti iz posojilne pogodbe, sklenjene med državami članicami območja evra in Grčijo. V skladu s sklenjeno posojilno pogodbo Grčija črpa posojilo v posameznih v tranšah v obdobju 3 let od podpisa posojilne pogodbe (pogodba je bila podpisana 8. maja 2010). Črpanje posamezne tranše je pogojeno s potrditvijo držav članic posojilodajalk, da se strinjajo oziroma potrjujejo, da Grčija izpolnjuje pogoje (program) ekonomskih politik, katerih izpolnjevanje preverja EK.

Evropska komisjija je na skupni misiji s predstavniki MDS ter ECB v mesecu maju in juniju 2011 pripravila oceno oziroma poročilo glede izpolnjevanja dogovorjenih ekonomskih politik s strani Grčije. Evropska komisija ugotavlja, da je obdobje globjega krčenja gospodarske aktivnosti Grčije za nami. Po zmanjšanju gospodarske aktivnosti za 3 % in 4 % v drugem in tretjem četrtletju in za 7,5 % v zadnjem četrtletju 2010, pa uradni statistični podatki za leto 2011 že kažejo znake stabilizacije, saj naj bi se gospodarska aktivnost v primerjavi z letom 2010 povečala za 0,25 %. Ne glede na to, pa rast realnega BDP v 2011 ostaja negativna – 3,75 % na letni ravni. Prav tako je v letu 2010 padla zasebna potrošnja za več kot 4%, pri čemer je moč zaznati precejšnjo zmanjšanje v zadnjem kvartalu, kar je konsistentno s padcem zaupanja potrošnikov in padcem kreditiranja gospodinjstev, kar se je posledično odrazilo v ostrem padcu maloprodaje. Poleg navedenega, so dogodki na področju zaposlitev in plač dodatno zmanjšali razpoložljive dohodke gospodinjstev, še posebej proti koncu leta 2010 zaradi celotnega efekta zmanjšanja plač v javnem sektorju in pokojnin, vključno z dodatki ob koncu leta, ki so imeli precejšen vpliv na potrošnjo in so se materializirali ob koncu leta. Tudi na področju investicij je bilo moč zaznati negativne vrednosti, predvsem na področju upada poslovne klime, nivojem izkoriščenosti pod povprečno najnižjo zgodovinsko ravnjo in krčenjem ponudbe posojil. Zaznati pa je povečanje izvoza, v preteklih mesecih celo dvo-številčno rast, čeprav iz nizkega izhodišča, saj industrijska naročila iz tujine ostajajo močna in krepko nad domačimi naročili, poleg tega pa število rezervacij počitniških kapacitet obetajo dobre rezultate na področju turizma. Skladno z oceno EK, da Grčija izpolnjuje pogoje (program) ekonomskih politik, ki so podrobneje predstavljeni v predmetnem poročilu, je RS, skupaj z državami članicami posojilodajalkami, odobrila 5. tranšo posojila Grčiji.

Delež RS v celotnem izplačilu 5. tranše posojila Grčiji je znašal 26.468.744,63 EUR oziroma 0,30 % od celotne tranše v višini 8,7 mrd EUR in je bil nižji zaradi višje participacije Zvezne republike Nemčije, ki je pri izplačilu 4. tranše sodelovala z manjšim deležem, zaradi česar je njen izpad nadomestila z večjim deležem pri izplačilu 5. tranše posojila. Delež RS v izplačilu te tranše bi bil še nižji, v kolikor bi pri izplačilu participirale tudi Republika Slovaška, Irska ter Portugalska republike. Ne glede na navedeno, bo končna višina udeležbe RS v posojilu Grčiji enaka prvotni in ne bo presegla maksimalnega zneska posojila, določenega v Zakonu o posojilu Helenski republiki v višini 387.812.452,00 EUR.

Ker dejanski stroški financiranja deleža Republike Ciper v 5. tranši presegajo njene obresti, ki bi jih prejela iz naslova te tranše, se Republiki Ciper iz obresti za 5. tranšo izplača znesek, ki ustreza njeni višini dejanskih stroškov financiranja deleža v tranši, in sicer se njena obrestna mera poveča za 2,0817 %, ostalim posojilojemalkam pa se obrestna mera zniža za 0,0026403 %. Obrestna mera za Republiko Ciper tako za obdobje od 15. 7. 2011 do 15. 9. 2011, znaša 6,5757 %, obrestna mera ostalih posojilodajalk pa za isto obdobje znaša 4,4913597 %.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 9:36:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z valutami v slovenskih predpisih

12.9.2019 9:31:02:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

7.9.2019 17:52:56:
Pojasnila glede dodatka za delovno aktivnost (DDA)

7.9.2019 16:46:42:
Novost na področju varnosti potrošnikov pri plačevanju v okviru spletne trgovine: zahteva po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti uporabnika

Najnovejši članki:

16.9.2019 15:52:13:
Poročilo o gibanju plač za junij 2019

16.9.2019 15:36:11:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2019

16.9.2019 12:21:38:
Poročanje o elektronskih storitvah od 1. 1. 2019

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

13.9.2019 11:11:14:
Izračun avtorskega honorarja nerezidentu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT