Vlada je na redni seji, 20. julija 2011, sprejela Navodilo Vlade RS v zvezi z javnim naročanjem gradenj in storitev, povezanih z gradnjami.

Vlada Republike Slovenije nalaga ministrstvom, vladnim službam in organom v sestavi, da pri javnem naročanju gradenj in storitev, povezanih z gradnjami:

• ob upoštevanju ocenjene vrednosti celotne investicije najkasneje v fazi priprave razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila v investicijskih dokumentih, pripravljenih v skladu z uredbo, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, opredelijo vrednostni in fizični obseg stroškov in koristi vsake variante investicije. Ob odločitvi o izbrani varianti investicije upoštevajo variantne predloge, opredeljene v investicijski dokumentaciji in izbor izbrane variante pisno utemeljijo.


• oddajo javno naročilo projektiranja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali projekta za izvedbo gradenj na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe ob upoštevanju ocene stroškov v celotni življenjski dobi stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, socialnih, etičnih in okoljskih vidikov ter standardov kakovosti in drugih meril. Ocena stroškov v celotni življenjski dobi stavbe ali gradbenega inženirskega objekta se vključi med merila za izbor najugodnejše ponudbe in mora zajemati najmanj nabavno ceno, stroške uporabe in delovanja, stroške vzdrževanja ter morebitne stroške po izteku življenjske dobe, vključno s stroški odstranitve, razgradnje in sanacije. Javno naročilo izvajanja gradenj ali drugih storitev, povezanih z gradnjami praviloma oddajo na podlagi socialnih, etičnih in okoljskih vidikov ter standardov kakovosti in drugih meril.


• po razvrstitvi ponudb glede na merila za izbor preverijo, za koliko odstotkov najugodnejša ponudba odstopa od ocenjene vrednosti, izračunane po metodi za izračun ocenjene vrednosti, ki jo določa zakon, ki ureja javno naročanje, in je primerna za ta predmet naročanja. Kadar je vrednost ponudbe, izbrane na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, za več kot 10 odstotkov nižja od ocenjene vrednosti ali kadar je vrednost ponudbe, izbrane na podlagi merila najnižje cene, za več kot 1 odstotek nižja od ocenjene vrednosti, preverijo na način, določen v zakonu, ki ureja javno naročanje, ali je ponudba neobičajno nizka. Če pri preverjanju neobičajno nizke ponudbe po preučitvi podrobnih podatkov o elementih ponudbe, podanih s strani ponudnika, in po posvetovanju s ponudnikom, o čemer se vodi zapisnik, še vedno menijo, da je ponudba neobičajno nizka in ne pokriva vseh stroškov, ki jih bo imel ponudnik z izvedbo predmeta javnega naročanja, tako ponudbo izločijo, razen če je ponudba nizka, ker je ponudnik prejel državno pomoč na zakonit način.

Vlada priporoča drugim javnim naročnikom, da pri naročanju gradenj in storitev, povezanih z gradnjami, upoštevajo ta navodila.

Vsebina zgoraj navedenih sklepov izhaja iz izkušenj in analize prakse izvajanja postopkov javnega naročanja. Izkušnje kažejo, da naročniki v postopkih javnega naročanja ne upoštevajo dosledno določb, ki preprečujejo »dumping«. Slednje se odraža v nerealnih ponudbah, izkrivljanju konkurence, pogostih aneksih k pogodbam, zmanjševanju finančne moči izvajalcev javnih naročil gradenj, posledično tudi v prekinitvah pogodb in odmikanju rokov za izvedbo javnih naročil. Pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki so sklenjene na podlagi neobičajno nizke ponudbe, prepogosto negativno vplivajo na gospodarski položaj podizvajalcev, ki so vključeni v izvedbo javnega naročila, predvsem z vidika nezmožnosti glavnih izvajalcev za poplačilo obveznosti do svojih podizvajalcev.

Praksa kaže, da naročniki pripravljajo pomanjkljivo investicijsko dokumentacijo, ker ne upoštevajo vseh določb veljavne Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10). Zaradi nepopolne investicijske dokumentacije se sklepajo aneksi, povečuje se vrednost investicije in podaljšuje se čas izvedbe javnega naročila. Vse to pomeni večje tveganje naročnika za dokončanje javnega naročila.

Naročniki prepogosto in neutemeljeno za izbiro ponudbe uporabljajo merilo najnižje cene. Praksa kaže, da take ponudbe niso vedno najugodnejše, saj ne upoštevajo stroškov v celotni življenjski dobi predmeta naročila, kar je osnovni element gospodarnega ravnanja. Uporaba najnižje cene, kot edinega merila za izbor ne omogoča upoštevanja same kakovosti predmeta naročila, kar je v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kot enim izmed temeljnih načel pri izvajanju postopkov javnega naročanja.

Vir: UKOM