Vlada je na redni seji, 20. julija 2011, sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD). S Predlogom ZOPOKD se odpravljajo nekatere nejasnosti v dosedanji ureditvi, na primer pri odgovornosti pri spremembi statusa pravne osebe, pomanjkljivosti dosedanje ureditve pri poimenovanju, zastaranju izvršitve in izvršitvi dveh stranskih kazni, predvsem pa se predlog zakona usklajuje s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika in Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, ki sta ena od prioritet Vlade RS.

Poglavitne spremembe v predlogu novele ZOPOKD so naslednje:

• Glede izrekanja drugih sankcij (sprememba 6. člena ZOPOKD):

Veljavno besedilo prvega in tretjega odstavka 6. člena ZOPOKD je mogoče razumeti tudi tako, da se lahko odvzem premoženjske koristi in varnostni ukrep odvzema predmetov v primeru spremembe statusa pravne osebe (stečaj, prenehanje pravne osebe) izrečeta alternativno, čeprav se lahko izrečeta kumulativno, zato se beseda »ali« nadomešča z veznikom »in«.

V spremembah 6. člena se ureja tudi možnost izreka kazni in drugih sankcij subjektom, ki so pravni nasledniki obsojene pravne osebe, ki niso pravne osebe, temveč samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost.

• Glede dveh stranskih kazni (sprememba 12. in 22. člena ZOPOKD):

V 12. členu ZOPOKD se spreminja ime stranske kazni prepovedi udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja v »izločitev iz postopka javnega naročanja« in stranske kazni »prepoved trgovanja s finančnimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu« v »prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba«.

Stranska kazen izločitev iz postopka javnega naročanja se usklajuje z zakonodajo na področju javnega naročanja - z Zakonom o javnem naročanju in Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev.

Stranska kazen prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba, pa se usklajuje z zakonodajo na področju vrednostnih papirjev. Prepoved se bo vpisala v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi Centralna Klirinško depotna družba, d.d.

Dosedanji drugi odstavek 22. člena ZOPOKD ni urejal zastaranja izvršitve obeh prej navedenih stranskih kazni, ki sta bili uvedeni z novelo ZOPOKD-B. S predlogom zakona se določa zastaranje izvršitve 5 let od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila katera od navedenih stranskih kazni izrečena.

Predlog zakona v 10. členu tudi začasno ureja izvršitev obeh prej navedenih stranskih kazni, naknadno bo ta urejena z novelo ZIKS-1, saj je ta zakon sistemski zakon za področje izvrševanja vseh kazenskih sankcij. Tudi druge kazni, ki se izrekajo pravnim osebam, so urejene v ZIKS-1.

• Glede uskladitve s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika:

Zaradi vsebinskih posegov v poglavje o kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost v Kazenskem zakoniku, zaradi prestavitve kaznivega dejanja »Mučenje« v drugo poglavje v predlogu novele Kazenskega zakonika in zaradi novega kaznivega dejanja Kršitev omejevalnih ukrepov, je treba spremeniti tudi 25. člen ZOPOKD (člen, ki določa, za katera kazniva dejanja kazensko odgovarja pravna oseba), prav tako se navedeni člen usklajuje s spremembami 15.a člena ZOPOKD (zaradi uskladitve z Zakonom o javnem naročanju se dodajajo kazniva dejanja, ki imajo za posledico izločitev iz postopka javnega naročanja, t.j. goljufija in hudodelsko združevanje).

• Glede uskladitve s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku:

S predlogom novele Zakona o kazenskem postopku (sprememba 502.d člena ZKP) se usklajuje določba prvega odstavka 41. člena ZOPOKD glede začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi in odvzem predmetov.

• Glede ukrepa zavarovanja izterjave kazni odvzema premoženja ali odvzema premoženjske koristi:

S spremembo tretjega odstavka 41. člena ZOPOKD se kot ukrep zavarovanja ureja prepoved vseh pravnih dejanj, ki bi imela za posledico izbris obdolžene pravne osebe iz sodnega registra, npr. tudi likvidacije.

Dosedanja ureditev je določala le prepoved statusnih sprememb, ki bi povzročile prenehanje pravne osebe, te pa so zgolj delitev, združitev, prenos premoženja in sprememba pravnoorganizacijske oblike, izpuščena pa je bila npr. likvidacija, ki je zelo pogost način prenehanja pravne osebe.

Vir: UKOM