Vlada Republike Slovenije je na 143. redni seji, ki je potekala 7. julija, sprejela mnenje o zahtevi Upravnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti 120. člena Zakona o dohodnini.

Upravno sodišče RS je na Ustavno sodišče RS naslovilo zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 120. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh-2), ki določa povprečenje kot poseben, ugodnejši način ugotavljanja letne davčne obveznosti zavezanca, in sicer v primerih, ko zavezanec prejme dohodek iz delovnega razmerja iz preteklih let na podlagi sodne odločbe. Podlaga za zahtevo je upravni spor, v katerem tožeča stranka zatrjuje diskriminatornost odločitve, ker ji pri odmeri dohodnine od nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ki ji je bilo za obdobje od 14. 10. 2003 do 23. 6. 2008 v letu 2008 izplačano v enkratnem znesku, ni bila upoštevana ugodnejša obdavčitev (povprečenje) zgolj zato, ker je plačilo prejela na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ne na podlagi odločbe sodišča.

Upravno sodišče predlaga, da Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti v prvem odstavku 120. člena ZDoh-2 besedo »sodne« razveljavi.

Navedeni predlog ni primeren iz naslednjih razlogov: Določba prvega odstavka 120. člena ZDoh-2 pomeni davčno ugodnost oziroma olajšavo (saj se celotni letni dohodek zavezanca obdavči po posebej preračunani povprečni stopnji, ki je nižja od stopnje, ki bi bila določena po lestvici za odmero dohodnine), zato je omejena na točno določene primere, kjer ni možnosti davčnega planiranja - gre za dohodke iz delovnega razmerja, prejete za več preteklih let, in sicer na podlagi sodne odločbe. Med navedene dohodke se pretežno uvrščajo pravice iz zaposlitve in pravice iz socialnega zavarovanja. Ugodnejša davčna obravnava pravic iz zaposlitve in pravic iz socialnega zavarovanja, izplačanih na podlagi sodnih odločb za pretekla leta je utemeljena, ker gre za izredni dohodek, na katerega nimata vpliva ne upravičenec ne izplačevalec dohodka, gre praviloma za dolgotrajne postopke in višje zneske dohodka, ki v posameznem letu znatno povečajo davčno osnovo zavezanca.

Po predlogu Upravnega sodišča bi povprečenje oziroma ugodnejša davčna obravnava veljala tudi za dohodke iz delovnega razmerja iz preteklih let, prejeti na podlagi odločbe (torej katerekoli, ne le sodne, kar pomeni da bi povprečenje veljalo tudi za poračune pravic iz socialnega zavarovanja, izplačanih s strani upravnega organa), ne pa tudi za dohodke iz delovnega razmerja iz preteklih let, prejete na podlagi akta delodajalca (torej za poračune pravic iz zaposlitve, denimo poračuna plač za več let), s čemer bi se vzpostavila neenakost, tokrat med primerljivimi dohodki iz delovnega razmerja, ki se izplačujejo za pretekla leta na podlagi odločb in dohodki iz delovnega razmerja, ki se izplačujejo za pretekla leta na podlagi akta delodajalca. Navedeni dohodki so primerljivi, saj so tako pravice iz zaposlitve kot tudi pravice iz socialnega zavarovanja določene s predpisi in je tako v primeru enih in drugih pravic mogoče, da se naknadno ugotovi neupoštevanje določenih pogojev in se opravi poračun dohodka za preteklo obdobje s strani izplačevalca.

Vir: UKOM