Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 12.7.2011 9:53:52

Vlada RS sprejela odgovor na poslansko pobudo v zvezi s poenostavitvijo postopkov dedovanja

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada RS sprejela odgovor na poslansko pobudo v zvezi s poenostavitvijo postopkov dedovanja

Vlada RS je na 143. redni seji, ki je potekala 7. julija, sprejela odgovor na poslansko pobudo dr. Luke Jurija, Matevža Frangeža in Dejana Levaniča v zvezi s poenostavitvijo postopkov dedovanja. Poslanci v pobudi navajajo, da je področje dedovanja eno od tistih področij, kjer je doslej država z namenom olajšati življenje ljudi, naredila premalo. Za ureditev potrebnih formalnosti je danes potrebna pomoč sodišča, kar pa močno obremenjuje in požira drugje nujno potreben kadrovski potencial. Vladi RS predlagajo, da oživi zamisel o poenostavitvi in pocenitvi postopkov dedovanja in razmisli o možnosti, da se enostavnejša vprašanja v reševanje zaupajo notarju, ki lahko v krajšem roku rešijo zadeve, ki jih sodišča rešujejo sedaj tudi leto dni.

Vlada RS v odgovoru na poslansko pobudo poslance seznanja z vsemi aktivnostmi, ki od začetka leta 2009 potekajo v zvezi s poenostavitvijo postopkov dedovanja:

  • na Ministrstvu za pravosodje od začetka leta 2009 v okviru delovne skupine, v kateri sodelujejo predstavniki fakultet, sodniki, odvetniki, notarji ter predstavniki ministrstva, poteka projekt priprave ustreznih zakonskih rešitev o spremembi pristojnosti organa za vodenje zapuščinskih zadev. V zapuščinskih postopkih po veljavni ureditvi sedaj odločajo sodišča. Delovna skupina je pripravila gradivo zakonodajnih sprememb, na podlagi katerih se ta pristojnost prenaša na notarje;
  • cilj predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (v nadaljnjem besedilu predlog zakona) je rešitev problematike na področju dedovanja oziroma zapuščinskih postopkov, in sicer na način, da se pristojnost na tem področju prenese na javno službo - notariat. Tako bi v zapuščinskih zadevah, kjer med strankami ni spornih vprašanj glede obsega zapuščine, o položaju dedičev (zakonitih in oporočnih) ter o vseh drugih pravicah in pravnih razmerjih v zvezi z zapuščino, lahko razbremenili sodišča, po drugi strani pa strankam zagotovili hitrejše reševanje v dednopravnih zadevah. Na zapuščinske zadeve je z vidika razumnega trajanja posameznih zadev treba gledati drugače kot na večino drugih zadev, o katerih odločajo sodišča. Zato se predlaga, da zainteresirane stranke zberejo vse za prehod zapuščine potrebne dokumente, obiščejo notarja in takoj dobijo tudi notarsko listino (notarski zapis) o dedovanju;
  • tudi v vseh primerljivih pravnih sistemih so notarji pooblaščeni za vodenje postopka prehoda zapuščine na dediče, sodišča pa odločajo v primerih sporov v zvezi z zapuščino. V veliki večini držav članic Evropske unije, ki poznajo institut notarja, so notarji pristojni za vodenje postopkov dedovanja, kjer med dediči ni spora. Edini državi, ki imata notarje, pa le ti niso pristojni za vodenje teh postopkov, sta Bolgarija in Slovenija;
  • pristojnosti notarjev v dednih postopkih se po državah članicah Evropske unije razlikujejo. V 17 državah samostojno izvedejo celotni postopek dedovanja (Belgija, Češka, Estonija, Francija, Grčija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija).
  • v našem pravnem sistemu notarji v zapuščinskem postopku nimajo pomembnejših javnih pooblastil, medtem ko so po vseh primerljivih evropskih sistemih lahko najmanj pooblaščenci sodišča za urejanje pomembnih zapuščinskih vprašanj in opravljanje opravil, ki sodijo v okvir zapuščinskega postopka ali pa celo opravljajo sodno funkcijo. Naš sistem, ki na ustavni ravni opredeljuje notariat, je na eni strani opredelil notariat v ustavi kot javno službo, vendar pa notariatu na drugi strani ni podelil pomembnejših javnih pooblastil;
  • ne gre pa prezreti tudi dejstva, da na področju urejanja zapuščinskih postopkov, trenutno na ravni Evropske unije potekajo pogajanja o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, uporabi prava, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v zapuščinskih zadevah in o vzpostavitvi evropskega potrdila o dedovanju. Vlada RS je na 56. seji dne 26. novembra 2009 sprejela predlog stališča do navedene uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, in sicer, da Republika Slovenija podpira cilje Predloga uredbe.

Pred dokončno odločitvijo o prenosu zapuščinskih zadev na notarje bi bilo po mnenju Vlade RS smiselno poznati končne rešitve, ki bodo oblikovane v okviru predloga uredbe in takoj nato nadaljevati z aktivnostmi glede zakonodajnega postopka.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

9.10.2019 16:21:59:
Informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja (Ljubljana, 17. oktober 2019)

9.10.2019 16:19:17:
Sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Južno Korejo

4.10.2019 15:37:50:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) bodo konec oktobra prejeli informacijo o obračunanih nadomestilih

4.10.2019 14:11:31:
Izjava evropskih združenj bančnega sektorja v zvezi s prehodom na EURIBOR s prenovljeno metodologijo in prehodom EONIE na €STR

4.10.2019 14:08:06:
Pojav ponudb na Facebooku za najem lažnih kreditov preko spleta

Najnovejši članki:

10.10.2019 16:05:12:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

8.10.2019 14:07:33:
Zaposlitveni oglas: Samostojni računovodja (m/ž), Ljubljana

7.10.2019 16:02:28:
Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

4.10.2019 18:32:34:
Sklep o višini gospodarske rasti v letu 2018

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT