Pojasnilo DURS, št. 4230-4439/2011-4, 13. 6. 2011

Na vprašanja davčnega zavezanca v zvezi z izvajanjem Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih – ZPreZP (Uradni list RS, št. 18/11) in 66.a člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB3 in 18/11) odgovarjamo (na vprašanja v zvezi z izvajanjem ZPreZP smo pridobili odgovore od Ministrstva za finance):

1. Kdaj bodo objavljena natančnejša navodila v zvezi z obliko in načinom poročanja popravkov DDV po ZDDV-1D? Na kakšen način se bo poročalo o informacijah po petem odstavku 66.a člena ZDDV-1? Na katerih pozicijah se bodo dodatna polja nahajala oziroma kakšna bo nova oblika DDV-O obrazca?

Na spletnih straneh DURS so objavljena pojasnila glede odbitka DDV pri neplačanih računih po 66.a členu ZDDV-1 ter vsebine dodatnih polj, v katerih mora poročati po petem odstavku tega člena zakona.

Pri tem opozarjamo, da dodatna polja niso del obrazca DDV-O, zato se le ta ne bo spreminjal. Prav tako se informacija nanaša na zadevno davčno obdobje, torej obdobje, ko davčni zavezanec v skladu z določbami 66.a člena ZDDV-1 ni imel pravice do uveljavljanja odbitka DDV oziroma je moral zmanjšati že uveljavljeni odbitek DDV oziroma je povečal odbitek DDV. Če je rok za predložitev obračuna DDV-O že pretekel in davčni zavezanec ugotovi, da je napačno poročal, popravke napak vključi v ustrezno/a dodatno/a polje/a v naslednjem davčnem obdobju.

Na primer: davčni zavezanec je aprila v polje »Zmanjšanje« poročal znesek » - 50«, pravilno pa bi bilo 50 (čeprav gre za zmanjšanje, se ne vpisuje negativnega zneska; negativen znesek je možen le v primeru, če davčni zavezanec popravlja napake iz preteklih obdobij). V davčnem obdobju maj mora za zadevno davčno obdobje zaradi neplačila obveznosti in neprijave le te v prvi krog obveznega večstranskega pobota zmanjšati že uveljavljen odbitek DDV v znesku 100. Z upoštevanjem popravka za april bo davčni zavezanec pri obračunu za mesec maj v polje »Zmanjšanje« poročal znesek »200« (skupni znesek v obeh mesecih bi moral biti 150 (50 za april in 100 za maj), dejansko pa je davčni zavezanec za mesec april poročal » -50«, zato mora za mesec maj poročati znesek »200«, da bo skupni znesek za oba meseca pravilnih 150).

2. Kako z vidika ZPreZP obravnavati plačila na obroke, kjer zadnji obrok zapade v plačilo več kot 120 dni po dobavi blaga oziroma izstavitvi računa? Na podlagi prikazanega primera dogovora o plačilu na obroke vas zanima, ali je ustrezen z vidika ZPreZP in če ni, kako evidentirati vstopni DDV od finančnega lizinga, kjer gre po vsebini za enak dogovor. Je tudi pri finančnem lizingu po poteku 120 dni od začetka lizinga treba popravljati odbitek DDV, ker celoten dolg lizingojemalca v roku, določenim z ZPreZP, še ni poplačan?

Ministrstvo za finance pojasnjuje, da se ZPreZP uporablja za pogodbe, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev, druga stranka pa izpolniti denarno obveznost. Namen ZPreZP je zajeti obveznosti, ki izhajajo iz trgovinskih pogodb, kot jih opredeljuje Direktiva 2011/7/EU.

Ker pri bančnih kreditih, pogodbah o finančnem najemu in zavarovalnih pogodbah ne gre za posle s trgovinsko, temveč s finančno naravo, se ZPreZP ne uporablja za tovrstne pogodbe.

Ker se za tovrstne posle ZPreZP ne uporablja, se v skladu z drugim odstavkom 66.a člena ZDDV-1 za tovrstne posle tudi ne uporablja ukrep iz prvega odstavka tega člena zakona glede obveznosti zmanjšanja odbitka DDV oziroma neuveljavljanja odbitka DDV v primeru delnega ali celotnega neplačila obveznosti.

3. Kako ravnati v primerih, ko davčni zavezanec prejme račun šele po poteku roka za plačilo? ZPreZP namreč kot pogoj za prijavo obveznosti v obvezni večstranski pobot (in posledično za ohranitev pravice do odbitka DDV) določa navedbo datuma in številke računa, s katerima pa v navedenem primeru dolžnik ne razpolaga. Ta primer je aktualen predvsem pri prejemnikih storitev po 76.a členu ZDDV-1, saj peti odstavek 107. člena pravilnika kot pogoj za obračun in uveljavljanje odbitka DDV ne določa izključno prejema računa, pač pa »drug dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV«.

Ministrstvo za finance pojasnjuje, da mora dolžnik sam poskrbeti, da lahko izpolni svojo obveznost. Tako mora dolžnik, kolikor računa ne prejme pravočasno, le tega zahtevati od upnika. Kolikor upnik računa ne izroči, lahko dolžnik, če mu je zaradi morebitnega protipravnega ravnanja upnika nastala škoda, uveljavlja odškodninsko odgovornost upnika. Poudarjamo, da ima lahko naravo računa vsak dokument (npr. pogodba), ki izpolnjuje pogoje iz 3. podpoglavja X. poglavja ZDDV-1.

Glede na pojasnilo Ministrstva za finance z vidika izvajanja 66.a člena ZDDV-1 pojasnjujemo, da mora davčni zavezanec, ki ne izpolni obveznosti prijave neporavnane obveznosti v prvi krog obveznega večstranskega pobota, upoštevati določbe prvega odstavka 66.a člena ZDDV-1.