Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 6.6.2011 14:53:21

Vlada sprejela novelo Kazenskega zakonika

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela novelo Kazenskega zakonika

Vlada RS je na 137. redni seji, ki je potekala 2. junija 2011, sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B).

Priprava druge novele Kazenskega zakonika (KZ-1) sodi med najpomembnejše projekte Ministrstva za pravosodje. Skupaj z novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), novim Zakonom o državnem tožilstvu (ZDT-1) in uvedbo specializiranih kazenskih oddelkov na sodiščih odpravlja materialnopravne, procesne in organizacijske ovire za učinkovito delo kazenskega pravosodja, predvsem na področju gospodarskih kaznivih dejanj.

Obsežnejša sprememba in dopolnitev Kazenskega zakonika je bila nujno potrebna zaradi številnih sistemskih pripomb, ki so jih kazenskopravni strokovnjaki posredovali že ob sami uveljavitvi zakonika, predvsem pa zaradi nedorečenosti in pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi ter so jih pristojni organi odkrivanja, pregona in sojenja zaznali pri dosedanji uporabi zakonika ter nas nanje opozorili in tako predlagali spremembe. Poleg tega pa je bilo potrebno zakonske določbe prilagoditi tudi pravnem redu Evropske unije in zavezujočimi mednarodnim pravnim aktom, ki jih je Slovenija dolžna na ustrezen način uveljaviti v svoji kazenskopravni ureditvi.

Predloge in pripombe so proučile tri delovne skupine, v katerih so sodelovali predstavniki iz vrst akademske kazenskopravne stroke in praktikov (sodnikov, državnih tožilcev, odvetnikov, policije in Računskega sodišča RS). Na podlagi sklepov, stališč in usmeritev delovnih skupin, je Svet za kaznovalno pravo pri ministrstvu sprejel izhodišča za obsežnejše noveliranje KZ-1.

Najpomembnejše spremembe in novosti v noveli zakonika so:

1. Ukrepi za učinkovitejši pregon gospodarske kriminalitete

V predlogu novele KZ-1B, je predlagan pomen izraza »gospodarska dejavnost«, v katero se šteje »vsaka dejavnost, ki se opravlja proti plačilu na trgu« in tudi »vsaka dejavnost, ki se za dogovorjeno ali predpisano plačilo opravlja poklicno ali organizirano«.

S tem bo omogočeno, da bodo kot gospodarska kazniva dejanja obravnavane različne kršitve, ki sodijo v širši pojem zlorabe položaja in pooblastil ali med koruptivna dejanja na področjih, ki po naravi niso gospodarska oziroma pridobitna. Gre za primere znane iz prakse pri zlorabah ali podkupovanju v zdravstveni ali športni dejavnosti, na področju izobraževanja, raziskovanja in pri drugih oblikah delovanja zunaj gospodarstva, tudi v humanitarnih oziroma dobrodelnih in drugih podobnih organizacijah.

V smeri izboljšanja podlag za obravnavanje gospodarskih kaznivih dejanj so v predlogu KZ-1B pomembneje prenovljena kazniva dejanja:

  • lažnega stečaja (226. člen KZ-1), na način, ki jasno ločuje stečajno goljufijo od povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem in opredeljuje znake kaznivega dejanja v skladu z insolvenčno zakonodajo,
  • preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojil ali ugodnosti (230. člen KZ-1), ki po predlogu zakona vključuje tudi nenamensko porabo zakonito pridobljenega posojila,
  • zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen KZ-1), tako da ni kazniva samo zloraba vodstvenega, ampak vsakršnega položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, povezanega z danim zaupanjem, kot je veljajo po prejšnjem zakoniku in z bolj jasno določenimi znaki,
  • izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice (246. člen KZ-1), ki je preoblikovano v skladu s pojmi in ureditvijo sodobnega negotovinskega plačilnega prometa,
  • davčne zatajitve (249. člen KZ-1) in tihotapstva (250. člen KZ-1), pri katerih se usklajujejo vrednostni znaki kaznivega dejanja in predpisane sankcije.

2. Ukrepi zoper oškodovanje javnih financ in nevestno delo v službi

Z namenom zagotoviti učinkovito kazenskopravno varstvo proračunskih in drugih javnofinančnih sredstev je oblikovano novo kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev. Gre za posebno obliko že sedaj kaznivega nevestnega dela v službi (258. člen KZ-1), ki je glede na objektivne znake, mogoče storilce, stopnjo krivde in posledice posebno dejanje (lex specialis) v razmerju do obstoječega.

Novela tako uvaja strožjo odgovornost oseb, ki skrbijo za javna sredstva, saj v primeru škodljivega ravnanja z javnimi sredstvi to neposredno prizadene celotno skupnost. Natančneje je utemeljen pomen javnih sredstev za doseganje javne koristi, saj v primeru škodljivega ravnanja z javnimi sredstvi namen, zaradi katerega so bila na primer prenesena v zasebni sektor ali dana na razpolago (na primer na področju podeljene koncesije), ni dosežen, kar pomeni, da bo zaradi kršitve dodatno obremenjen proračun oz. druga javna blagajna. Posebej so opredeljene izvršitvene oblike kaznivega ravnanja, uporabniki javnih sredstev, pri katerih so lahko dejanja storjena, storilci dejanj in javna sredstva, ki so predmet kaznivega dejanja.

Storilci novega kaznivega dejanja bodo po predlaganem besedilu novega 257.a člena KZ-1 poleg uradne osebe lahko tudi javni uslužbenci, ki delujejo pri uporabniku javnih sredstev. Ker so z novim kaznivim dejanjem varovana tudi javna sredstva, ki jih je prejela pravna oseba zasebnega prava ali zasebniki, so kot možni storilci obsežene tudi druge pooblaščene osebe teh pravnih oseb oz. zasebnikov: samostojnih podjetnikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo registrirano dejavnost ali poklic (npr.: zdravniki, notarji, odvetniki, kulturni delavci, poklicni športniki ali druge fizične osebe, ki niso podjetniki in ki kot poklic opravljajo določeno dejavnost), če z javnimi sredstvi, s katerimi zagotavljajo javne dobrine, razpolagajo nezakonito ali nenamensko.

3. Ukrepi za večje varstvo otrok kot žrtev kaznivih dejanj

Ministrstvo za pravosodje je posebno pozornost namenilo zlasti kaznivim dejanjem, ki obravnavajo nasilje nad otroki. Spremembe so potrebne zaradi pomanjkljivosti veljavne ureditve, težav, zaznanih v praksi, in zaradi implementacije mednarodnih in evropskih pravnih aktov v nacionalno zakonodajo.

a) spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let (173. člen). Za storitev tega kaznivega dejanja se določa dodatni pogoj in sicer očitno nesorazmerje med zrelostjo žrtve in storilca. Po predlogu zakona se tako storilec ne kaznuje, če je bilo dejanje storjeno z osebo primerljive starosti ali duševne zrelosti glede na vrsto in naravo dejanja. S tako določbo se odpravlja sedanja nepogojna kriminalizacija prostovoljne spolnosti, predvsem med mlajšimi mladoletniki.

b) Zaradi implementacije določb Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo se uvaja novo kaznivo dejanje, zaostrujejo in natančneje določajo pa se naslednja kazniva dejanja:

- zloraba prostitucije (175. člen) - storilca, ki je storil kaznivo dejanje proti več osebam ali v okviru hudodelske združbe se kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let;

- prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva (176. člen), kjer je predlagano zvišanje kazni za pridobivanje mladoletnih oseb za sodelovanje pri ustvarjanju pornografskih vsebin na do osem let zapora. Določena pa je tudi posebna oblika kaznivega dejanja naklepne pridobitve dostopa do pornografskega gradiva, ki vključuje mladoletne osebe, s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v skladu s Konvencijo Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in zlorabo

- Trgovina z ljudmi (113. člen) - kaznivo dejanje se dopolnjuje z novo obliko kaznivega dejanja, trgovina z ljudmi namreč ni samo spolna zloraba, prisilno delo, suženjstvo ali služabništvo, temveč tudi uporaba oseb, s katerimi se trguje, za izvrševanje kaznivih dejanj (npr. novačenje za ulične tatvine). S tem se bo to kaznivo dejanje uskladilo z Direktivo o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti žrtev, ki inkriminira tako ravnanje.

- Uvaja se novo kaznivo dejanje - Pridobivanje oseb, mlajših od štirinajst let, za spolne namene (173.a člen) - Inkriminiran bo t.i. »grooming«, ko se storilec kaznivega dejanja z uporabo informacijskih ali komunikacijskih tehnologij dogovori z žrtvijo za srečanje. Če temu dogovoru sledi določeno, konkretno dejanje v smeri zlorabe, npr. prihod storilca na dogovorjeni kraj srečanja, bi bili izpolnjeni znaki tega kaznivega dejanja.

4. Prenova kaznivih dejanj zoper varnost cestnega prometa:

Ministrstvo za pravosodje je pri pripravi zakonodajnih sprememb na tem področju upoštevalo številne predloge praktičnih izkušenj in tudi predstavnikov Zavoda Varna pot ter jih poleg sprememb, ki so že sprejete in vključene v Zakon o prekrških, upoštevalo pri pripravi novele KZ-1B.

Cilj spremembe je omogočiti podlago za kaznovanje grobih kršitev cestnih predpisov, ne glede na obliko krivde.

Po novem predlogu bo lahko kaznovan voznik zaradi (naklepne) nedovoljene vožnje, ki nimajo pravice voziti ali jim je bila izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali če vozijo brez dovoljenja, oziroma za voznike, ki vozijo kljub temu, da jim je vožnja prepovedana.

Določen je obvezen odvzem motornega vozila, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, če storilec ob storitvi kaznivega dejanja ni imel pravice voziti motornega vozila. V kolikor storilec kaznivega dejanja ni lastnik avtomobila se lastniku vozilo vzame le, če je vedel ali bi moral vedeti, da storilec nima pravice voziti vozila in mu je vožnjo vozila dopustila ali dovolila.

Novo kaznivo dejanje - Nevarna vožnja v cestnem prometu (324. člen KZ-1)

V noveli se v celoti se preureja kaznivo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu. Posedanji ureditvi se je štelo, da je storilec storil kaznivo dejanje, če je sočasno storil več navedenih prekrškov. Po novem pa je slednje določeno alternativno; če gre za vožnjo pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali če vozi pod vplivom mamil, psihoaktivnih snovi ali drugih psihoaktivnih snovi , ali če gre za velike prekoračitve hitrosti ali v primeru predrzne oziroma brezobzirne vožnje oz. vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja, itd.

Znaki kaznivega dejanja so izpolnjeni v primeru, če gre zgolj za povzročitev neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne osebe (1. odstavek 324. člena); v primerih, ko ima kaznivo dejanje za posledico prometno nesrečo in lahko telesno poškodbo ene ali več oseb (3. odstavek 324. člena), če ima za posledico prometno nesrečo in hudo telesno poškodbo ene ali več oseb (4. odstavek 324. člena) ali prometno nesrečo in smrt ene ali več oseb (5. odstavek 324. člena), pa so predpisani strožji okviri kazni.

Predpisana kazen je odvisna od resnosti posledice, pri prometni nesreči z lahko telesno poškodbo pa tudi od tega ali je bilo kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti (v tem primeru ni obveznega izreka prepovedi vožnje motornega vozila).

5. Ureditev obveznega psihiatričnega zdravljenja

Trenutno veljavni Kazenski zakonik ne ureja ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja neprištevnih in bistveno zmanjšano prištevnih storilcev, predvideno je bilo, da bi to vprašanje uredil posebni zakon.

Glede na tako stanje in v soglasju s stroko, tako predlog novele vključuje prejšnjo ureditev iz Kazenskega zakonika (KZ/1994). Pomembno je poudariti, da bo v prenovljeno ureditev vključena ustanovitev posebnega specializiranega in centraliziranega forenzičnega psihiatričnega oddelka zdravstvenega zavoda, ki bo ustrezal posebnim zdravstvenim in varnostnim pogojem.

Poleg že širše predstavljenih sprememb, je še posebej izpostavljamo sodobne rešitve:

  • glede nekaznivosti opustitve zdravniške pomoči po volji bolnika (178. člen KZ-1),
  • nekaznivosti omogočanja uživanja droge v »varnih sobah« (187. člen KZ-1),
  • nekaznivosti spolnih dejanj oseb mlajših do petnajstih let, če so storjena s privolitvijo, z osebo primerljive starosti in če dejanja ustrezajo stopnji telesne in duševne zrelosti udeleženih oseb (173. člen KZ-1).
  • novela do določene mere poenostavlja izrekanje denarne kazni
  • preureditev instituta skrajne sile;
  • preureditev določbe o naklepni in malomarnostni krivdi;
  • izrekanje kazni za kazniva dejanja v steku;
  • dopolnitev določb o odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem;
  • sprememba načina nadomestitve izvrševanja kazni zapora.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

15.10.2019 15:43:34:
Vlada se je seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

15.10.2019 15:40:17:
Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

9.10.2019 16:21:59:
Informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja (Ljubljana, 17. oktober 2019)

9.10.2019 16:19:17:
Sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Južno Korejo

4.10.2019 15:37:50:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) bodo konec oktobra prejeli informacijo o obračunanih nadomestilih

Najnovejši članki:

15.10.2019 15:29:48:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

10.10.2019 16:05:12:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

8.10.2019 14:07:33:
Zaposlitveni oglas: Samostojni računovodja (m/ž), Ljubljana

7.10.2019 16:02:28:
Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT