Berlin, 28. april 2011 - Slovenski državljani in državljani držav članic EU, ki so leta 2004 vstopile v EU, bodo po 1. maju 2011 prosto opravljali čezmejne storitve z lastnim osebjem, ne da bi bilo potrebno pridobiti delovno dovoljenje. Omejitev je do 1. maja 2011 veljala za zaščitene sektorje kot so gradbene storitve, storitve čiščenja objektov, cest, inventarja in prometnih sredstev, storitve varovanja, določene storitve izobraževanja, storitve na področju odpadkov ter storitve na področju notranje dekoracije.

Za te je bilo treba pridobiti posebno delovno dovoljenje, delovna mesta pa so bila podvržena kvotnemu sistemu. Dovoljenja za delo niso potrebovali npr. zaposleni, ki opravljajo samostojni poklic in ustanovijo svoje podjetje, prejemniki storitev, samostojni izvajalci storitev vseh sektorjev, v kolikor ne zaposlijo tujih delojemalcev, odposlani delojemalci izvajalcev storitev izven zaščitenih sektorjev, upokojenci, študenti, ki ne sprejmejo nobene samostojne zaposlitve.

Po 1. maju 2011 je opravljanje storitev v vseh dejavnostih prosto, kar pomeni le, da več ni potrebno pridobiti delovnega dovoljenja. Kljub temu pa je treba upoštevati in spoštovati nemško zakonodajo.

Od 1. maja 2004 državljani Slovenije v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti ne potrebujejo dovoljenja za bivanje v Zvezni republiki Nemčiji. Državljani EU lahko v Nemčiji bivajo do treh mesecev brez dovoljenja. Vedno pa je treba imeti s seboj osebni dokument s fotografijo. Če je bivanje daljše od treh mesecev, se je treba prijaviti na pristojnem uradu za prijavo prebivalcev (Meldeamt). V skladu z zakonom o prostem pretoku v EU izstavi Urad za tujce po uradni dolžnosti le deklarativno dovoljenje za bivanje.

Pri napotitvi zaposlenih v Nemčijo za opravljanje dejavnosti je potrebno upoštevati kar nekaj zakonov in predpisov (npr. sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, sporazum o napotenih delavcih, tarifne pogodbe, zakonodajo na socialnem področju, davčno zakonodajo in podobno), vendar pa sta v prvi fazi poglavitna predvsem zakon o odpošiljanju delavcev (Arbeitnehmer-Entsendegesetz, AEntG) ter zakon o prepuščanju delavcev (Arbeitnehmerüberlassungsgesetz).

Za slovenske delavce veljajo v Nemčiji enaki pravni predpisi, kot veljajo za domače. To velja zlasti za delovni čas, dopust in predpise v zvezi z varstvom pri delu. Slovenski delodajalec, ki napotuje delavce, mora spoštovati panožno kolektivno pogodbo oziroma mora biti plača napotenega delavca v višini plače nemškega delavca. Prav tako se mora spoštovati delovni čas, vključno z odmori in počitki. Na področju gradbenih dejavnosti (npr. zidarska dela, izolacijska dela, montažna gradnja in fasadna dela, suhomontažna in montažna gradbena dela, štukaturna dela in ometi ...) ter na področju vrtnarstva in krajinarstva ali čiščenja stavb, je treba pri napotitvi delavcev upoštevati nemški Zakon o napotitvi delavcev (AEntG) v delu, kjer predvideva prijavo pri Zvezni finančni direkciji - Zahod (Bundesfinanzdirektion West), Wörthstraße 1-3, 50668 Köln, telefaks: + 49 (0)221/964870 (obrazec).

Tudi Nemčija ima sklad za plačilo nadomestil za letni dopust gradbenih delavcev (ULAK). Poleg plače je potrebno dodatno odvajati prispevke v nemški sklad za regres in izravnavo plače za področje gradbeništva. Oprostitev plačila velja le če podjetje oziroma napoteni delavci primarno niso zaposleni v gradbeništvu. Naslov: ULAK, 65047 Wiesbaden – Evropski oddelek, poštni predal 57 11, telefon: 06 11/707-0.

Na gradbiščih je zaradi poostrenih kontrol treba imeti vedno pri sebi tudi dokumentacijo. Gradbišča redno preverjajo mobilne enote nemške carine, zato je treba na kraju samem vedno imeti na vpogled naslednjo dokumentacijo v nemškem jeziku:

• potrdilo obrtnopravnega dovoljenja (potrdilo o priznavanju usposobljenosti, mojstrsko diplomo, obrtno dovoljenje)
• kopijo prijave gradbišča pri Finančni kontroli za delo na črno, Köln
• plačilne liste kot dokazilo za upoštevanje nemških minimalnih plač
• dokazilo, da so zaposleni socialno zavarovani v državi, ki jih je napotila (obrazec E101)
• zapisi o dnevnem delovnem času
• osebni dokument s fotografijo

Zaradi zajezitve dela na črno mora naročnik gradbenih storitev odvesti 15% od zneska na računu in ga nakazati nemškemu davčnemu uradu. Že tako morajo vsa podjetja, ki opravljajo storitve v Nemčiji, opraviti prijavo na pristojnem davčnem uradu, kjer prejmejo davčno številko, posebej gradbena podjetja pa tudi zaprosijo za t. i. Freistellungsbescheinigungen, po katerem je podjetje potem upravičeno plačila omenjenega 15% posebnega davka. Prijava se opravi na: Finanzamt Oranienburg , 16515 Oranienburg, Heinrich-Grüber-Platz 3. Telefon: 03301 857-0, telefaks: 03301 857-334, e-pošta: poststelle.fa-oranienburg@ fa.brandenburg.de.

Več informacij glede delovnih pogojev je možno najti na spletni strani Trade & Invest: www.gtai.com/homepage/investment-guide-to-germany/employees-and-social-security/terms-of-employment/ (v angleškem jeziku)

Slovenski delodajalec mora za svoje napotene delavce priskrbeti obrazec, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in z njim dokazuje, da gre za primer napotenega delojemalca in da so prispevki za socialno zavarovanje plačani v Sloveniji. Enako velja za samozaposleno osebo.

Obrtniki morajo pred prvim opravljanjem storitve le-to prijaviti na območni obrtni zbornici v Nemčiji. Ko je vloga pozitivno rešena, lahko slovenski samostojni podjetnik ali družba te storitve opravlja tudi na območju Nemčije, pod enakimi pogoji kot to velja za nemške državljane oziroma podjetja. Pri reševanju vloge se upošteva obrtne pogoje glede na nemške predpise. V ta namen je treba priložiti potrdilo o izobrazbi in izpisek iz AJPES registra in/ali izpisek iz Obrtnega registra. Poleg omenjenih izpiskov podjetje za prijavo potrebuje še EU potrdilo. Z EU potrdilom podjetje dokazovanje, da opravlja v Sloveniji registrirano dejavnost. Za izdajo EU potrdila je pristojno Ministrstvo za gospodarstvo. V skladu z direktivo o storitvah je enotna kontaktna točka za Nemčijo: Handswerkskammer fur Munchen und Oberbayern , Max-Joseph-Strasse 4, D-8033 Munchen. Telefon: 49(0)895119355, aussenwirtschaft(at)hwk-muenchen.de.

Če želi podjetje opravljati delo z napotenimi delavci iz tretjih držav, se pri tem upošteva sporazum med to tretjo državo in Nemčijo. Veljajo vsi dogovori s to tretjo državo, ravno tako velja to za kontingent delavcev, ki omejen za to tretjo državo. Na določenih področjih, zaposlovanje delavcev iz tretjih držav ni dovoljeno. Za posredovanje natančnejših navodil v zvezi z napotitvijo delavcev iz tretjih držav je pristojen nemški urad za zaposlovanje tujcev.

Posebej je treba paziti pri posojanju delavcev. Pred 1. majem 2011 to ni bilo dovoljeno, po tem datumu pa so slovenska podjetja izenačena z nemškimi. Pri tem je zelo pomembno upoštevati zakon Arbeitnehmerüberlassungsgesetz. Ta določa, da je treba pridobiti posebno dovoljenje. Podrobnosti ponuja naslednja povezava (le v nemškem jeziku):

www.arbeitsagentur.de/nn_27716/Navigation/zentral/Unternehmen/Recht/Arbeitnehmerueberlassung/Arbeitnehmerueberlassung-Nav.html

Splošne informacije o preteku prehodnega obdobja lahko najdete v brošurah, ki jih je izdalo nemško Ministrstvo za delo in socialo. Trenutno je dosegljiva v nemškem in angleškem jeziku www.bmas.de/portal/51246/a806__entsendung__eu__buerger__englisch.html.

Kontaktna oseba na Veleposlaništvu RS v Berlinu je g. Damir Devčič, ekonomski svetovalec (T: +49 (0)30 206 145 55 • F: +49 (0)30 206 145 70 • E: damir.devcic(at)gov.si)

Vir: MZZ