Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 7.4.2011 11:57:41

Referendum o malem delu - 10. april 2011

Rubrika: Za študenteprint Natisni

Referendum o malem delu - 10. april 2011

Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o malem delu (ZMD), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 16. novembra 2010?

Besedilo predlaganega Zakona o malem delu

Kazni za prekrške delodajalcev

Omogočanje dela brez napotnice ali na napotnico druge osebe

Z globo 15.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki je pravna oseba, če omogoči opravljanje malega dela upravičencu brez ustrezne napotnice, kot je določena v 17., 18. in 19. členu tega zakona ali če omogoči, da to napotnico uporabi za opravljanje malega dela oseba, ki na napotnici ni navedena kot upravičenec.

Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se z globo 7.500 eurov kaznuje delodajalec, ki zaposluje 10 ali manj delavcev, če omogoči opravljanje malega dela upravičencu brez ustrezne napotnice, kot je določena v 17., 18. in 19. členu tega zakona ali če omogoči, da to napotnico uporabi za opravljanje malega dela oseba, ki na napotnici ni navedena kot upravičenec.

Z globo 5.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če omogoči opravljanje malega dela upravičencu brez ustrezne napotnice, kot je določena v 17., 18. in 19. členu tega zakona ali če omogoči, da to napotnico uporabi za opravljanje malega dela oseba, ki na napotnici ni navedena kot upravičenec.

Z globo 3.000 eurov se za prekršek iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

Če ne vodi dnevne evidence opravljenega dela

Z globo 6.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki je pravna oseba, če ne vodi dnevne evidence opravljenega malega dela, kot to določa drugi odstavek 18. člena tega zakona.

Z globo 3.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne vodi dnevne evidence opravljenega malega dela, kot to določa drugi odstavek 18. člena tega zakona.

Z globo 1.000 eurov se za prekršek iz petega in šestega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

Preveliko mesečno število ur malega dela

Z globo 3.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, če v posameznem koledarskem mesecu omogoči, da se opravi večje število ur malega dela, kot je določeno v petem ali šestemu odstavku 4. člena tega zakona.

Z globo 500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

Prekrškovni organi imajo pri ugotavljanju kršitev določb tega zakona pravico zahtevati od pravne osebe, državnega organa, samoupravne lokalne skupnosti, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, organizacije, upravičenca in druge osebe vse listine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti kršitve določb tega zakona.

Kazni za prekrške delavcev

Z globo 500 eurov se za prekršek kaznuje tudi:
- upravičenec, ki dela brez ustrezne napotnice, kot je določena v 17., 18. in 19. členu tega zakona,
- upravičenec ali oseba, ki opravlja malo delo na podlagi napotnice drugega upravičenca,
- upravičenec, ki omogoči, da napotnico za opravljanje malega dela uporabi za delo druga oseba,
- upravičenec, ki preseže zakonsko predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka iz naslova malega dela, kot je določeno v prvem do četrtem odstavku 4. člena tega zakona.

Urna postavka

Bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro malega dela ne sme biti nižja od 4,00 eurov, bruto dohodek za opravljeno malo delo pa v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.000 eurov. Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno malo delo, se usklajuje z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo.

Časovne omejitve malega dela

Malo delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.

Študent ali dijak lahko malo delo opravlja tudi več ur na mesec, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne sme preseči dovoljenega obsega ur iz prejšnjega odstavka, preračunanega na letni obseg ur, kar znese 720 ur.

Upravičenec lahko malo delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka iz naslova malega dela.

Omejitve za opravljanje malega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu so:

- pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavca) ali ki zaposluje enega delavca, se lahko opravi 180 ur malega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi 360 ur malega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi 720 ur malega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi 1.080 ur malega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi 1.440 ur malega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi 2.880 ur malega dela.

Ministrstvo, pristojno za delo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), lahko, na podlagi vloge delodajalca, ki zaposluje več kot 1.250 delavcev in po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji, določi večje število ur malega dela, kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, vendar ne več kot 5.760 ur v koledarskem mesecu.

Za potrebe iz petega in šestega odstavka tega člena se v število zaposlenih delavcev štejejo vse sklenjene pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem v času podpisa napotnice s strani delodajalca, ne glede na to ali so pogodbe sklenjene za polni delovni čas ali pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali pogodbe o zaposlitvi sklenjene za nedoločen ali določen čas.

Ne glede na peti odstavek tega člena, število ur malega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, ne sme presegati dvakratnika ur opravljenega malega dela, glede na število zaposlenih, ki so določene v petem odstavku tega člena.

Ministrstvo z namenom spodbujanja delodajalcev za zaposlovanje, po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi parterji, sprejme poseben program aktivne politike zaposlovanja, v katerem določi način izvajanja spodbujanja prehoda iz malega dela v zaposlitev, skladno z določbami zakona, ki ureja aktivno politiko zaposlovanja. Sredstva za ta namen se zagotovijo iz dajatve iz malega dela, določene v tretjem odstavku 29. člena tega zakona, ki je namenjena za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Do spodbud za delodajalca iz prejšnjega odstavka kot delodajalci niso upravičeni državni organi, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna, razen temeljnih samoupravnih lokalnih skupnosti.

Kdo bo lahko opravljal malo delo?

Upravičenci po tem zakonu so osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji status:

- dijaka ali dijakinje oziroma osebe, ki je zaključila srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bo na podlagi vpisa na samostojni visokošolski zavod ali višjo strokovno šolo pridobila status študenta na začetku novega šolskega leta (v nadaljnjem besedilu: dijak) ali študenta ali študentke (v nadaljnjem besedilu: študent),
- brezposelne osebe, v skladu s predpisi, ki urejajo zavarovanje za primer brezposelnosti,
- upokojenca ali upokojenke (v nadaljnjem besedilu: upokojenec),
- prosilca oziroma prosilke za azil,
- osebe z začasno zaščito ali
- osebe, ki na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, dokler prejema to nadomestilo.

Upravičenci po tem zakonu so tudi druge neaktivne osebe, ki:

- so starejše od 15 let,
- nimajo statusa dijaka ali študenta,
- niso upokojene,
- niso prijavljene pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot brezposelne osebe,
- niso zaposlene,
- niso samozaposlene,
- nimajo statusa kmeta oziroma kmetice,
- niso edini družbenik oziroma družbenica zasebne družbe ali edini ustanovitelj oziroma ustanoviteljica zavoda,
- niso družbenik oziroma družbenica zasebne družbe ali ustanovitelj oziroma ustanoviteljica zavoda, ki je v preteklem koledarskem letu iz naslova udeležbe v dobičku prejela znesek, ki presega povprečno višino minimalne plače v Republiki Sloveniji za to leto in ni vključena v obvezna socialna zavarovanja niti ni v nobenem pravnem razmerju, ki mu nalaga obveznost vključitve v ta zavarovanja.

Brezposelne osebe, prijavljene pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, se za opravljanje malega dela odločijo prostovoljno, vendar morajo o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, v skladu s predpisi, ki urejajo zavarovanje za primer brezposelnosti. Opravljanje malega dela ne sme ovirati brezposelne osebe pri izpolnjevanju njenih obveznosti, ki so določene s predpisi, ki urejajo zavarovanje za primer brezposelnosti.

Malo delo lahko opravljajo tudi študentje tujih univerz, ki opravljajo študijske obveznosti ali študijsko prakso v Republiki Sloveniji.

Ključne besede:
malo delo
zakon o malem delu
zmd
referendum
referendum o malem delu

Zadnji članki iz rubrike:

4.9.2019 15:20:20:
Zdravstveno zavarovanje, ko se izteče študentski status

14.8.2019 13:57:18:
Kdaj vložiti vlogo za prejemanje državne štipendije

7.9.2018 14:51:42:
Dijaki in študenti, ki se v novem šolskem letu ne bodo več šolali, ali če so dopolnili 26 let, morajo pravočasno urediti svoje zdravstveno zavarovanje

23.7.2018 13:06:07:
Novosti na področju štipendij

19.12.2017 15:10:14:
Spremembe na REK-1a (1020 Nagrada dijakom in študentom za obvezno praktično delo)

Najnovejši članki:

20.9.2019 15:27:23:
Dvig limita pri brezstičnem poslovanju s 15 evrov na 25 evrov

20.9.2019 13:36:44:
Policija opozarja na (ponovno) povečan pojav spletnih goljufij

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

20.9.2019 9:42:34:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:02:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT